Se vam zdi, da je trajalo dolgo? Meni ne. Začetna evforija, ko so se hladilniki šibili pod težo
piva in ko so moški izgubili dar sluha, je hitro minila. Sledilo ji je obdobje napovedi in ugibanj,
razširjanj nogometnega "znanja" in navijanja za ene in druge, ki so za neko obdobje vsi postali
"naši". (No, samo da smo si na jasnem. Moje so domov poslali Rusi, jaz pa v jok.)
Sindrom "Če bi bil jaz sodnik" se je kot vedno razpasel hitreje kot kakšen virus. Taktične
odločitve in menjave so se sprejemale tudi na foteljih in dokazovale, da so selektorji predobro
plačani za "neumne" poteze. No, saj nekje so že letele glave na račun predčasnih izpadov in
nezadovoljnega domačega občinstva. Tako približno so junij videli moški. Kaj pa ve?
|
Izkoristite še soboto in nedeljo, ko se lahko v miru sproščate. © iStockphoto
|
Pa še en nasvet. Pred finalom poglejte malo okoli sebe. Če vsi znaki kažejo, da vaš moški navija za Nemce, za njih jutri navijajte tudi ve, če pa mu srce bije za Špance, pa za Špance. Pripravite se tudi na konec tekme. V primeru veselja, bodite vesele tudi ve, v primeru žalosti pa se potrudite in ga potolažite tako, kot najbolje znate. In zapomnite si: čez teden dni bodo porazi pozabljeni.
