Šport > Olimpijske igre
415 ogledov

Še ena vrhunska slovenska uvrstitev na OI

tina šutej Profimedia
Slovenska rekorderka Tina Šutej je v finalu skoka s palico na olimpijskih igrah v Tokiu delila peto mesto, preskočila je 4,50 m. Na naslednji višini, 4,70 m, so bile uspešne le štiri tekmovalke, ki so se borile za odličja.

Prvega odličja na velikih tekmah se je z zmago veselila Američanka Katie Nageotte, ki je edina preskočila 4,90 m. Druga je bila Rusinja Anželika Sidorova, aktualna svetovna prvakinja iz Dohe 2019 in svetovna dvoranska podprvakinja, ki je preskočila 4,85 m, tretja pa Britanka Holly Bradshaw (4,85 m). Na četrtem mestu je končala branilka naslova Katerina Stefanidi iz Grčije (4,80 m), ki je tudi aktualna evropska prvakinja in nekdanja svetovna prvakinja iz Londona 2017.

Dvaintridesetletna Šutejeva je bila blizu boja za medalje, kar je napovedala že po koncu zimske sezone in osvojenem srebru na dvoranskem evropskem prvenstvu. A je bila že druga višina na tekmi blizu njenemu državnemu rekordu. V dvorani je največ, 4,74 m, skočila 23. februarja 2020 v Clermont Ferrandu v Franciji, na prostem pa 4,75 m 5. julija 2020 v Ljubljani.

Šutejeva je začela trinajsta po vrsti med 15 finalistkami, ki so v deževnih kvalifikacijah 2. avgusta preskočile 4,50 m. Tedaj je brez finala ostala Američanka Sandi Morris, srebrna na prejšnjih olimpijskih igrah in zadnjih dveh SP na prostem. Aktualna dvoranska svetovna prvakinja je zlomila palico in se pri tem poškodovala.

Slovenka je gladko preskočila 4,50 m, šele četrta je bila, ki ji je to uspelo. Do konca serije je bila le peterica atletinj, ki je v prvih poskusih zmogla začetno višino.

Po tej višini sta izpadli dve tekmovalki, šele v tretjih poskusih pa sta 4,50 m zmogli Stefanidijeva in Nageottejeva, četrta na svetovni lestvici. Letvico so nato prestavili kar za 20 cm, na 4,70 m. Sidorova jo je edina preskočila v prvem skoku, v drugem pa še Bradshawova in Nageotte. Šutejeva, nekdanja mladinska svetovna podprvakinja (2006), je bila predzadnja na vrsti, bila že prek letvice, a jo je med padanjem na blazino podrla s prsmi.

Sledili so tretji poskusi tekmovalk, trem se je z uspešno preskočeno višino pridružila Stefanidijeva. Šutejeva, diplomirana biologija, je letvico podrla že z nogami in končala tekmo z delitvijo petega mesta s še tremi tekmovalkami, kar je njena najboljša uvrstitev na velikih članskih tekmah na prostem.

Sidorova je nadaljevala izjemno predstavo brez poprav, 4,80 je preskočila v prvem poskusu, kot tudi Nageotte, po drugih skoki pa sta na naslednjo višino napredovali še Bradshawova in Stefanidijeva, ki je bila na četrtem mestu. Na 4,85 m je bila znova prek letvice prva Sidorova, sledili sta ji drugouvrščena Bradshawova in Nageottejeva na tretjem mestu, Stefanidijeva pa je bila prvič neuspešna in je zadnja dva skoka pustila za naslednjo višino.

Rusinja prvi neuspešen skok opravila na 4,90 m, ko so letvico podrle tudi preostale tekmice. Stefanidijeva je bil prva izmed četverice, ki je po drugem neuspešnem skoku končala tekmovanje. Medalje so bile tako oddane. Nageotte je 4,90 m zmogla v drugem poskusu, Sidorovi tudi v tem ni uspelo prek letvice in je padla na drugo mesto ter zadnji skok pustila za 4,95 m. Ta je bil neuspešen in zmaga je odšla v ZDA.

Šutejeva, edina slovenska atletska finalistka na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeru, je po teh igrah zamenjala trenerja. Upokojil se je namreč Slavko Černe, nasledil ga je Milan Kranjc, ki pa dela v Celju. Zato se je Ljubljančanka preselil v knežje mesto.

Izjemno je nastopala že v lanski, pa potem še bolje v letošnji sezoni. Na prvi veliki atletski tekmi v pokoronskem obdobju je v poljskem Torunu 6. marca s srebrom v skoku s palico osvojila osmo medaljo na dvoranskih evropskih prvenstvih za slovensko atletiko, peto srebrno. S svojim prvim odličjem na velikih članskih prvenstvih je začela tlakovati pot v finale OI.

Med najboljšo dvanajsterico olimpijskih finalistk je bila že pred petimi leti v Riu, kjer je končala na 11. mestu, 19. pa je bila na OI v Londonu leta 2012. Z 10. mestom v Sopotu leta 2014 je dosegla najboljšo uvrstitev na dvoranskih SP, s 13. mestom v Dohi pred dvema letoma pa na SP na prostem. Osma je bila še na dvoranskem EP v Beogradu leta 2017, dve mesti nižje (10.) pa na dveh EP na prostem, leta 2014 v Zürichu in leta 2010 v Barceloni.

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.