Šport
197 ogledov

''Ponosni smo bili, da smo Slovenci''

sašo udovič reprezentanca euro 2000 EPA Marinko Galić (spodaj skrajno levo), ob njem Sašo Udovič.
Pred začetkom EP v Franciji smo se pogovarjali z nekdanjim slovenskim reprezentantom Sašem Udovičem, ki ga na Euro izpred 16 let vežejo izključno lepi spomini.

Slovenska nogometna reprezentanca je v zakljčku prejšnjega tisočletja spisala nogometno pravljico pod vodstvom selektorja Srečka Katanca in revolucijo znotraj slovenskega nogometnega prostora kronala z uvrstitvijo na Euro 2000. Med člani t.i. ''zlate generacije'' je bil tudi nekdanji slovenski napadalec Sašo Udovič, ki o takratnem dosežku slovenskih fantov še vedno govori z velikim ponosom.

In prav je tako.

Slovenija je v skupinskem delu zabeležila dva remija in poraz ter edini nastop na prvenstvu stare celine končala v skupinskem delu. A razloga za razočaranje ni bilo. Fantje so v državi poskrbeli za navijaško evforijo in začrtali smernice slovenskega nogometa, ki je naposled tudi na sončni strani Alp pridobil zasluženi status.

Pred vrati je evropsko prvenstvo v nogometu leta 2016. Kako se spominjate nastopa slovenske reprezentance na Euru 2000?
Spominjal se ga bom celo življenje kot nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi v tej Sloveniji oziroma državi s toliko prebivalci, kolikor jih imamo. Tisto je bilo res nekaj neponovljivega. Bilo je prvič in takrat nihče ni verjel, da smo sposobni uvrstitve. Dokazali smo, da lahko Slovenci igramo nogomet na najvišji ravni. Ne samo, da smo dokazali, ampak smo poskrbeli za takšno evforijo, da se je dvignil in uveljavil status nogometa. To so res eni najlepših spominov. V tistem trenutku veš, da je vse tisto, za kar si se trudil, poplačano. Takrat so bili drugačni časi. Bilo je prvič. Kar je prvič, je enostavno neponovljivo.

Kakšne je uvrstitev na prvenstvo stare celine vplivala na razvoj slovenskega nogometa?
Nogomet kot najbolj priljubljena postranska stvar na svetu privlači množice. Slovenci smo bili do takrat mogoče malce indiferentni, po tistem pa mislim, da se je vse skupaj sprostilo na nek normalen način. Takrat se je status nogometa zasidral v Sloveniji. Letvica je bila postavljena precej visoko. Pozitivnih učinkov je bilo zelo veliko. Od infrastrukture, otrok, zanimanja, oglaševanja, itd. To je vsekakor dobro za nogomet.

Katera tekma vam je najbolj ostala v spominu? Najbolj je bržkone bolela tista z Jugoslavijo?
Niti ni bolela. V končni fazi smo igrali 3:3, kar je bil super rezultat. Drugačen pa je bil način, kako se je to zgodilo. Treba se je zavedati, da smo bili takrat debitanti, bili smo 'outsiderji'. Ne glede na vse, se je evropsko prvenstvo na nek način izteklo sanjsko, saj smo dokazali, da sodimo tja. Predvsem tista tekma proti Španiji, ko je bilo na tribumi 12.000 Slovencev. Špancev je 50, 60 milijonov, pa jih je bilo nekaj tisoč, naših pa 12.000. V polni Amsterdam Areni. Takrat je bila vsa Slovenija združena in mi smo čutili to evforijo. Če tako povem in malce karikiram, ko smo prišli ven in smo zagledali polno tribuno, lahko rečem, da nismo bili le ogreti, temveč smo bili vroči že pred ogrevanjem. To so tiste najlepše plati.

Na tekmi z Jugoslavijo vas je Srečko Katanec po dobri uri igre potegnil na klop. Marinko Galić nam je zaupal, da je bila to napačna odločitev. Se strinjate z njegovo trditvijo?
Ugibanja, kaj bi se lahko dogajalo, so samo špekulacije. Ne vemo, kaj bi bilo, če bi ostal na igrišču, dejstvo pa je, da smo vodili s 3:0. Ogromno se je tudi pisalo o rdečem kartonu Mihajlovića (Siniše, op. a.) nad mano in tako naprej. Tudi to je nogomet. Dogajajo se lahko pozitivne in negativne reči, preobrati in tako dalje. To je bila prva uradna tekma Slovenije na velikih tekmovanjih. Če pogledam nazaj, vtise in vse ostalo, smo bili ponosni, da smo Slovenci. V tem je bil glavni trik.

Kvalifikacije za nastop na SP 1998 niso bile pretirano uspešne, potem pa je reprezentanco prevzel Srečko Katanec in stvari so šle samo še navzgor. Kaj je v reprezentanco vnesel takratni in aktualni selektor?
Katanec je v reprezentanco vnesel veliko. Tudi sami igralci nismo vedeli, kje so naše meje, kakšne so naše zmožnosti in tako naprej. Srečko je s seboj prinesel nekaj revolucionarnega. Ne samo glede igre. Jaz in še nekaj fantov t.i. 'zlate generacije' smo igrali od samega začetka do evropskega prvenstva. Ključen premik je bil v tem, da smo enostavno začeli igrati na to, da zabijemo gol, in ne na to, da ga ne dobimo. V nekaj tekmah se je to izpililo in enostavno smo začeli funkcionirati drugače. Začeli smo verjeti vase. Boljši kot je bil nasprotnik, večja je bila naša samozavest. Premik v glavah je bil dosežen. A na igrišču ne bi dosegli ničesar brez evforije na tribunah in v športni javnosti.

Kdo je po vašem mnenju favorit na letošnjem Euru?
Podal bi kar standardne favorite. Na primer Nemci, za katere vemo, da so turnirska ekipa. Mogoče tudi Italijani. Lahko pa preseneti katera od manjših reprezentanc. Belgija, kot ste omenili, ima izvrstne igralce, ki pa tega še niso dokazali na velikih tekmovanjih. Definitivno je tu domačin Francija, ki je lačna ponovitve uspehov Zidanove generacije. Mislim, da bo letos zelo izenačeno prvenstvo. Razlike med favoriti in slabšimi - vsaj na stavnicah - reprezentancami niso tako velike, kot mogoče na prejšnjih prvenstvih.

Pereča tema pred začetkom spektakla v Franciji je seveda terorizem. Menite, da je preplah upravičen? Kako bi se soočili s tem, če bi bili danes v vlogi igralca?
Vprašljivo. Kot igralec o tem ne razmišljaš. Kar se tiče varnosti igralcev in objektov, verjamem, da se ne bo zgodilo nič. Živimo pa v času, ko se dogajajo določene negativne stvari, vendar menim, da bi bilo hudo narobe, če bi to poveličevali oziroma bi podlegli strahu in preveč govorili o tem. Dejstvo je, da se to dogaja, a živeti je treba naprej. Najslabše bi bilo, če bi se o terorističnih napadih govorilo vsakodnevno in posledično nekateri ne bi šli na prvenstvo in bi imeli na pol prazne stadione. Potem bi zmagala tista temna stran. To se ne sme zgoditi.

Reprezentance bodo v Franciji nastanjene v hotelih, ki morajo zadostiti številnim standardom. Kakšno je bilo vaše bivanje na Nizozemskem?
Velika tekmovanja s seboj prinesejo določene normative. Mi smo bili v krasnem hotelu na Nizozemskem, kjer smo imeli vse na dosegu roke. Tudi v tistih časih so bile te stvari na nivoju. Nogomet je 'velik biznis', zato se to iz leta v leto še povečuje. Bolj od prestiža pa je pomembno, da ima reprezentanca svoj mir, da lahko dela po ustaljenem programu in se počuti varno. To je ključno.

Nagradni sklad letošnjega Eura znaša 301 milijon evrov, kar je 105 milijonov več od nagradnega sklada na Euru 2012. Tudi pri prestopih nogometašev smo priča trendu nenadzorovanega naraščanja odškodnin. Kam to pelje?
Se strinjam. Ob takšnih stvareh se vprašaš, kje so sploh meje, ko poslušamo o odškodninah v višini 100, 110 milijonov. Vse to je plod virtualnega denarja. Ko govorimo o 100 milijonih, je vprašanje, če plačajo dejanskih 100 milijonov. Velikokrat se to kompenzira na drug način. Res pa je, da je reklamna moč, na primer v Aziji ali globalno po svetu, postala tako močna... Če se dotakneva vrha, na primer Ronaldo je z vsemi svojimi plačami še vedno profitabilen. Enostavno je cirkus okoli nogometa tako velik, da se investcije z reklamiranjem, dresi, itd. vrnejo v klub. Nogomet je iz dneva v dan večji posel. Vprašanje pa je, kam gredo te številke. Mislim, da se bodo morale stvari nekje ustaviti, ker ekonomija ne bo mogla dohajati takšne rasti.



Slovensko reprezentanco so po koncu kvalifikacij zapustili nekateri vidni člani. Naslednja priložnost za nastop na velikem tekmovanju bo SP 2018. Kako vi vidite prihodnost slovenskega nogometa in kakšne so naše možnosti za uvrstitev na mundial?
Anglija je absolutno favorit. Tudi največje reprezentance imajo težave z menjavo generacij. Davek, ki ga moraš plačati. To se zgodi na vsakih nekaj let in brez tega enostavno ne gre. Ne vemo, kdo vse se bo poslovil od slovenske reprezentance. Ne vemo, kdo bo prenehal in kdo bo vztrajal naprej. V končni fazi je to stvar selektorja. Bo pa zelo pomembno, kako se bodo vključili mlajši igralci, ki imajo za seboj nekaj reprezentančnih tekem. Kvaliteta raste po 20, 25 nastopu za reprezentanco, ko razviješ neko avtomatiko, rutino, samozavest. Potreben je čas, časa pa na reprezentančnem področju ni. So prijateljski obračuni, na kvalifikacijskih tekmah pa ni popravnih izpitovi. Treba bo graditi rezultat in menjavo kadra, kar je veliko lažje, če imaš velik nabor igralcev, čemur v Sloveniji ni vedno tako, vendar verjamem, da bomo konkurenčni.

 

Na nagradno igro se prijavite TUKAJ.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.