Trajković je izpadel v prvem kolu proti olimpijskemu prvaku iz Pekinga, Rajherjeva pa je v četrtfinalu po dobri borbi, v kateri ji niso bili naklonjeni niti sodniki, morala priznati premoč Rusinji Anastazinji Barišnikovi. Ta je zmagala z 11:9. Nuša je bila po tekmi zelo razočarana: "Kaj naj povem? Izgubila sem. Nič ne bo od te zlate kolajne. Borila sem se in dala vse od sebe. Upam, da ste to videli. Očitno ni bilo dovolj. Ne vem, kaj naj še povem. V tem letu sem naredila res vse, kar se je dalo, pa očitno ni bilo dovolj."
Kljub porazu je imela še možnost za bron, do katerega bi se lahko prebila skozi repasaž. A bi se morala Rusinja uvrstiti v finale. To se ni zgodilo, Barišnikova je v polfinalu počepnila pred Srbkinjo Milico Mandić in upov o kolajni je bilo konec. Rajherjeva je bila tako razočarana, da ni zmogla stopiti pred novinarje, je pa zato misli strnil njen trener, hrvaški strokovnjak Tomislav Bučanac: "Ko vidim Nušo, kako je razočarana, sem sam razočaran še toliko bolj. Oddelala je odlično borbo, do teh zadnjih deset, petnajst sekund pred koncem. Takrat je dobila udarec, ki so ga šteli kot udarec v glavo, a je bil zelo dvomljiv. Ker pa smo karton izgubili v prvi borbi, se nismo mogli več pritožiti. Borba je šla nato v rusko smer." Bučanac je bil zadovoljen s prikazanim, a izpostavil: "Njen taekwondo je bil na precej visoki ravni. Ampak to so olimpijske igre, tu odločajo nianse, kar se je tudi potrdilo. Ena mala napakica v drugi borbi je odločila, da se Nuša ne bori za kolajne."
Do obračuna Rusinje in Srbkinje so upi še živeli … "Tudi o porazu Rusinje bi se lahko pogovarjali. Na koncu je Srbkinja sicer odnesla čisto zmago, ampak Rusinji na začetku borbe niso šteli čistega zadnjega krožnega udarca z nogo v glavo. Rusinja bi morala povesti 4:0 in borba bi se povsem drugače razpletla. Zaradi spleta okoliščin se ne borimo za kolajno." Na vprašanje, kako naprej, ali bosta še hodila po skupni poti, Bučanac odgovarja: "Nadaljevala bova. Cilj je svetovno prvenstvo, da tam premaga vse. In če Bog da, potem naslednje olimpijske igre v Riu." Takrat bo Nuša stara 32 let, bo še lahko napadla sam vrh? "Lahko. So primeri, ko so tudi starejši osvajali olimpijske kolajne. Pri njej je dobro to, da nima težav s poškodbami. Zagotovo ima moči še za en olimpijski ciklus. Ampak o tem bo odločala sama."
Pred igrami je bilo govora o tem, da je prav Bučanac oživil Nušino kariero. Sam ostaja skromen. "Ne bi želel veliko razpredati o tem. Njena odločitev je bila, da bo delala z mano. Morate se zavedati, da je punca prišla iz ITF taekwondoja. Edina je, ki ji je to uspelo in se je uvrstila na olimpijske igre. Prišla je med osem. Tudi tu je dokazala, da je v samem vrhu, ampak zaradi spleta okoliščin ni mogla do konca."
Selektor: "Z malo sreče bi lahko šli še dlje"
"Lahko smo zadovoljni, čeprav vemo, da bi z malo sreče lahko šli še dlje. Ne morem kriviti dela sodnikov, takšno pač je njihovo delo, ampak danes nam je nekajkrat zmanjkal kanček sreče. Predvsem Ivana in Franka je višjih uvrstitev stala njuna mladost, neizkušenost, tudi Nuša je prvič na igrah. Ampak napredek je, to je lep obet za naprej. Vsekakor so to naši upi za Rio de Janiero," pa je nastope ocenil selektor Dušan Pantar.
napaka podpovprečnih slovencev je da ne ločijo med SAMOZAVESTJO in OŠABNOSTJO, PREPOTENTNOSTJO, AROGANCO ipd.
...ja res... KOJAK ti si prvak, poln SAMOZAVESTI!
Verjetno še nikoli nisi slišal za SAMOZAVEST, ravno ta loči povprečneže kot si ti od prvakov.