Vukmirovićeva, letos je že dosegla 13,90 m, je začela s 13,25 m, vendar z močnim vetrom v prsi (-2,7 m/s). V drugem skoku je izkoristila nekaj vetra v hrbet, predvsem pa tehnično veliko bolje izvedla poskus, in s 13,78 m (+0,6 m/s) krepko napredovala po razpredelnici. Pred zadnjo serijo je bila osma, še krepko v dvanajsterici možnih finalistk. Koprčanka, ki ima osebni rekord 14,58 m, je končala s 13,33 in ostala osma.
"Razmere so bile zelo težke, že na začetku smo imeli pol ure zamude. Ogrevanje je šlo kar hitro, toda pol ure smo sedele pred startom. Zato je bilo zelo pomembno, kako smo se v tem času pripravile na tekmo. Po prvem skoku, ki je bil sicer veljaven, vendar prekratek, sem šla v začetku drugega zaleta za stopalo naprej in zadela odrivno desko ter dosegla izid za finale. Po tem skoku sem vedela, da sem med prvimi osmimi. Na vrsti je bila sicer še tretja serija. Pred zadnjim skokom je ponovno začelo pihati, čakala sem dolgo, pet sekund do izteka časa za nastop sem šele začela teči in potem skočila, vendar mi kljub želji ni uspelo izboljšati izida," je kvalifikacije opisala Koprčanka.
Prek avtomatične kvalifikacijske norme za finale sta skočili le Ukrajinka Olga Saladuha (14,42 m) in Rusinja Jekatarina Konjeva (14,21 m). "Že pred tekmo sem menila, da bo 13,90 m dovolj za finale, Marija Šestak pa mi je pred državnim prvenstvom v Celju dejala, da bo dovolj že 13,80 m. Kvalifikacije, ki so najtežja preizkušnja, so zdaj za mano. V finalu bom lahko uživala in tekmovala za čim boljši izid in uvrstitev. V soboto je še ena tekma, vreme bo boljše, kot je bilo danes. Želim si končno v tej sezoni preskočiti 14 m in če sem v takih razmerah, kot so bile danes, skočila tako daleč, potem bom gotovo tudi v finalu sposobna prek 14 m. Ne moti me, ker bo minilo toliko časa med kvalifikacijami in finalom. Zadnjič sem šla s tekme v Švici v Rim, ko je bi podoben časovni razmak, in se je vse dobro izteklo," je za finale napovedala Vukmirovićeva.
"Zmanjkalo mi je izkušenj"
Nina Djordjevič je v finalu skoka v daljino zasedla zadnje, 12. mesto (6,19 m). To je bil njen prvi nastop na velikem tekmovanju. Djordjevičeva je v prvi seriji skoka v daljino prestopila, po drugi, ko so ji namerili 6,19 m (-1,4 m/s), pa je bila zadnja med finalistkami. Tam je ostala tudi po tretji seriji (6,14 m) in je ostala brez dodatnih treh skokov, ki jih ima na voljo najboljša osmerica finalistk. Do tega ji je manjkalo 20 centimetrov. Tudi v kvalifikacijah je bila sicer 12. vendar tedaj s 6,44 m, kar je blizu njenega letošnjega osebnega rekorda (6,58 m).
"Tekma je bila zame zelo težka, saj nam pogoj niso bili naklonjeni. Zmanjkalo mi je tudi izkušenj, da bi se lažje prilagodila velikim spremembam moči in smeri vetra. Kljub temu prvenstva ne zapuščam s sklonjeno glavo, saj sem se uvrstila v finale, poleg tega pa se na tekmovališča vračam po porodu. Potem ko me je v kvalifikacijah usmerjal trener Ivane Španović, je danes v Švico prišel moj trener Matija Šestak. Nisem vedela, da prihaja. Ko sem prišla na stadion, pa sem ga videla, ko mi je pomahal. To je bila velika moralna spodbuda. Če bi bil že pred prijavnico z mano, bi šlo lažje. Ko sem bila že pripravljena, da grem za prijavnico, sem šele izvedela, da je pol ure zamude. Običajno to preverijo trenerji. Tako sem morala najprej sesti in se še enkrat pripraviti za nastop. Želim si, da bi v tej sezoni še tekmovala, saj čutim, da sem v dobri formi," je dejala Djordjevičeva, ki je po študiju v ZDA in porodu v mesecu dni zabeležila izide, ki so ji zagotovili nastop v prvem finalu velikih članskih tekem.
Špilerjevi 16. mesto
Slovenska rekorderka Barbara Špiler je zgodaj popoldne v kvalifikacijah v metu kladiva v prvi skupini zasedla osmo mesto (64,48 m) in se s skupno 16. izidom poslovila od EP. Dvaindvajsetletna Špilerjeva je po prestopu v prvi seriji v drugi vrgla le 52,29 metra, v vse hujšem nalivu pa je nato s 64,48 m prehitela dve tekmovalki, dve pa sta ostali brez izida na tekmi, ki so jo začeli z več kot dvajsetminutno zamudo ter izpeljali s prekinitvami. Letos je tekmovalka iz Cundrovca pri Brežicah že vrgla 69,08 m, kar je slaba pol metra manj od kvalifikacijske norme (69,50 m), državni rekord pa je pred dvema letoma prestavila na 71,25 m. Za uvrstitev v finale najboljše dvanajsterice bi morala Špilerjeva vreči 67,18 m.
