Vodja konservativcev David Cameron je dejal, da bo Liberalnim demokratom ponudil "veliko priložnost" za pogovore o tvorjenju koalicije. "Želim, da se skupaj zoperstavimo velikim in nujnim problemom − krizi dolga, velikim socialnim problemom in spremembi političnega sistema," je dejal Cameron.
Kljub temu, da laburistom ni uspelo zbrati dovolj glasov za zmago in so tako pristali na drugem mestu, pa se njihov vodja Gordon Brown še ni predal.
Kot je dejal Brown, bo najprej dopustil pogovore o delitvi oblasti med opozicijskimi konservativci in liberalnimi demokrati. Vendar je po drugi strani ponudil pogajanja stranki Nicka Clegga, če bi pogovori s torijci propadli.
Torijci brez večine
Glede na doslej objavljene izide četrtkovih volitev bo Velika Britanija prvič po letu 1974 dobila parlament, v katerem nobena stranka ne bo imela večine. Po doslej zbranih rezultatih s 633 okrožij imajo največ sedežev, 299, konservativci. Laburisti jih imajo 253, liberalni demokrati 54, preostale stranke 27. V Veliki Britaniji bo tako prvič po letu 1974 parlament "obvisel" (hung parliament).
Koalicijska ali manjšinska vlada
Kako bo potekalo oblikovanje vlade, je po poročanju britanskih medijev še povsem nejasno.
Ker nobena stranka ni dobila absolutne večine, bo Velika Britanija prvič po 36 letih dobila koalicijsko ali manjšinsko vlado.
Zaradi tega se obeta politično kupčkanje, v katerem bi lahko ključno vlogo odigrali liberalci. Jeziček na tehtnici pri sestavi prihodnje vlade utegne tako odigrati Clegg.
Slednji je poudaril, da bi morala imeti stranka, ki je dobila največ glasov in največ sedežev, torej konservativci, "prva pravico poskusiti vladati, sama ali tako, da se obrne na druge stranke".
Nepravilnosti in visoka udeležba
Volitve je sicer zaznamovala visoka volilna udeležba, a tudi nepravilnosti, zato je volilna komisija že napovedala temeljito preiskavo. Zaradi dolgih čakalnih vrst več tisoč volivcev ni moglo oddati glasov.
