Pet možnih scenarijev

Kosovo je ob 15. uri razglasilo neodvisnost pokrajine in tako končalo dolgotrajni proces osamosvajanja. Večina zahodnih držav neodvisnost podpira. Možnosti so različne:

Zahod prizna Kosovo, EU prevzame zaščito
Neodvisno Kosovo najprej priznajo ZDA, VB, Nemčija, Francija in Italija. V drugem valu novo državo prizna še večina članic EU, z izjemo Cipra, Grčije, Romunije, Bolgarije, Slovaške in Španije. EU angažira misijo dva tisoč policistov, carinikov, sodnikov in tožilcev, da prevzamejo zaščito nad državo, ki je dotlej pod protektoratom Združenih narodov. Srbija odpokliče veleposlanike iz držav, ki so priznale Kosovo, vendar ne prekine diplomatskih odnosov.

Srbija Srbe pozove, naj zavrnejo neodvisnost
S podporo Beograda 120 tisoč kosovskih Srbov zavrne neodvisnost. Ustanovijo svoj parlament na severu pokrajine, ki jo obvladujejo Srbi. Srbija podpira vzporedne institucije srbske manjšine, administracijo, šolski in zdravstveni sistem. Srbi na severu zavračajo kakršnokoli sodelovanje z misijo EU, vendar Natovih mirovnih enot ne pozovejo k umiku. Zahod ne pričakuje izselitve Srbov iz pokrajine, izseljevanje pa, kakor v zadnjih devetih letih od vojne leta 1998–1999 naprej, še naprej poteka. Srbija si prizadeva za priključitev severnega dela pokrajine Srbiji.

Srbija uvede povračilne ukrepe proti novi državi
Srbija začne izvajati tako imenovani akcijski program ukrepov proti novi državi. Analitiki pravijo, da bi ti ukrepi lahko vključevali zaprtje meja, trgovinski embargo in nepriznavanje kosovskih potnih listov. Srbija bi poleg tega lahko ustavila dobavo električne energije in oskrbe z vodo, prekinila telefonske in internetne povezave. Vojaško posredovanje je izključeno.

Politična kriza v Srbiji
Že tako šibka vladajoča koalicija se sesuje, ker je neenotna glede ukrepov po odcepitvi kosovske pokrajine. Nacionalistični premier Vojislav Koštunica pozove k bojkotu integracije v EU, kar predsednik Boris Tadić zavrača. Volitve v maju so hkrati referendum o nadaljnji usmeritvi države, ki se bo bodisi obrnila proti EU bodisi se še bolj povezala z Rusijo. Ultranacionalistična radikalna stranka se poskuša konsolidirati kot največja politična stranka v državi.

Nasilje
Nemirne albanske manjšine v sosednji Makedoniji in na jugu Srbije v okolici Preševa budno spremljajo dogajanje na Kosovu, lokalni voditelji pa govorijo o zamenjavi zemlje, če se Kosovo razcepi. Čeprav so uporniki Osvobodilne vojske Kosova orožje odložili že po vojni leta 1998–1999, je na Kosovu še vedno okoli 400 tisoč ilegalnih kosov orožja, večinoma v rokah kriminalnih tolp. Majhne nacionalistične skupine Srbov in Albancev so napovedale, da bodo vzele v roke orožje za zaščito svojih interesov, vendar bi okoli 16 tisoč vojakov Natovih mirovnih enot v tem primeru preprečilo večje nasilje.