Hrvaška je po pisanju tamkajšnjih medijev storila prvi resnejši korak v postopku gradnje prve jedrske elektrarne na svojem ozemlju. Možnost gradnje nuklearke namreč navaja osnutek predloga zakona o uporabi jedrske energije v civilne namene, ki je že v javni razpravi, pripravila pa ga je stroka.
Hrvaško ministrstvo za gospodarstvo je v javno razpravo ta mesec poslalo osnutek predloga zakona o uporabi jedrske energije v civilne namene. Ta odločitev o gradnji jedrske elektrarne na hrvaškem ozemlju navaja kot možnost, obravnavana pa da bo šele, ko bodo izvedljivost projekta potrdili rezultati vseh študij in analiz.
Osnutek predloga zakona določa tudi cilj, da se do leta 2040 najmanj 30 odstotkov električne energije proizvaja v jedrskih elektrarnah. To je skoraj dvakrat toliko kot današnjih 16 odstotkov, ki jih Hrvaška dobi iz krške nuklearke.
Zakon je pripravila strokovna delovna skupina, ki bo po napovedih ministrstva delala tudi na ustvarjanju pogojev za ustanovitev neodvisnega regulatornega organa za jedrsko energijo, na pripravi študij in potencialnih lokacij za razvoj jedrskih zmogljivosti ter na analizi finančnih in ekonomskih vidikov tehnologije malih modularnih reaktorjev v primerjavi z velikimi jedrskimi elektrarnami.
Član delovne skupine je tudi hrvaški jedrski fizik Tonči Tadić, ki je za hrvaški časnik Jutarnji list izrazil zadovoljstvo nad tem, da se Hrvaška po 40 letih moratorija vrača k razmisleku o jedrski energiji v civilne namene.
"Prihodnost Evropske unije je v kombinaciji obnovljivih virov energije, fuzije in nove generacije jedrskih elektrarn z malimi reaktorji. V naši javnosti je prisoten strah pred jedrskimi elektrarnami, vendar je neutemeljen," je dejal.
Hrvaška in Slovenija že več kot 40 let uspešno sodelujeta tudi pri upravljanju Nuklearne elektrarne Krško, kjer ima vsaka stran po 50 odstotkov lastništva. Hrvaška je že večkrat izkazala zanimanje za nadaljevanje sodelovanja. Sodelovanju drugih držav, tudi Hrvaške, ali zasebnih investitorjev pri morebitnem drugem bloku krške nuklearke je naklonjena tudi Slovenija.
dezurni@styria-media.si
Upam da se ne bodo prezadolžili. Isti problem kot pri nas. Bojim se da si oboji skupaj ne moremo privoščit ene nove nuklearke. In res bi bilo nuklearno partnerstvo s HR čeprav je prikladno tudi butasto zaradi slabih izkušenj.
¸Torej odlagališče za jedrske odpadke gradijo za svojo nuklearko in ne za odpadke, ki so jih dolžni sprejeti iz Krškega...Se mi je itak zdelo čudno, da bi se držali nekih pravil...