Vizita za živali
8594 ogledov

Koliko napadov divje svinje beležimo v Sloveniji?

divji prašič Shutterstock
V Sloveniji vedno več divjih prašičev, je strah pred njihovim napadom upravičen?

Divji prašič ali divja svinja je pogosta žival v naših gozdovih. Pri nas je domorodna le ena vrsta divjega prašiča, to je Sus scrofa L. Ta poseljuje listnate in mešane gozdove, ustrezajo mu tudi obsežnejša močvirja, v gorah pa živi do gozdne meje. V Sloveniji je največ divjih prašičev na Primorskem, v nekoliko višjih gostotah pa se pojavljajo tudi na Kočevskem, v Zasavju, v hribovjih Štajerske in v Prekmurju.

Slovenija ne izstopa

Gostota odvzema divjega prašiča v Sloveniji v letu 2018 | Avtor: Osrednji Slovenski Lovsko - Informacijski sistem Osrednji Slovenski Lovsko - Informacijski sistem

Vse več (evropskih) držav se ukvarja s problematiko dviga številnčnosti divjega prašiča, to je v zadnjem desetletju postal splošen evropski trend. Slovenija pri tem ni nobena izjema. Čeprav na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) točnega podatka o velikosti populacije pri nas ne beležijo, trend potrjujejo podatki odvzema, kamor se štejeta odstrel in ostala smrtnost. Njihove statistike kažejo, da je odvzem v Sloveniji naraščal do leta 2012, ko je znašal čez 13.000 živali. Od takrat dalje pa število niha med približno 8.500 in 12.500 primerki. Več kot 95 odstotkov zabeležene smrtnosti predstavlja odstrel divjega prašiča, medtem ko znašajo povozi le nekaj več kot odstotek.

Razširjenost divjega prašiča v Sloveniji ponazarja zgornja fotografija, kjer je prikazana gostota odvzema divjega prašiča v Sloveniji v letu 2018. Rdeča barva pomeni visoko gostoto, svetlo modra nizko gostoto.

Tudi več kot 10 mladičev na leglo

Divji prašič | Avtor: Profiemdia Profiemdia

Razlogov za večanje populacije divjega prašiča je več. Kot najpomembnejšega strokovnjaki izpostavljajo segrevanje ozračja. Mile zime pomenijo večje možnosti za preživetje osebkov, predvsem mladičev, in dostopnost hrane čez vse leto. So vsejedi in znajo odlično izkoristiti vse prehranske vire, ki so jim na razpolago.

Na kmetijskih površinah se danes v bistveno večjem obsegu kot v preteklosti sadi koruza, ki je za divjega prašiča zelo bogat energetski vir hrane. Prav tako pa imajo tudi visok razmnoževalni potencial, saj so sposobni že zelo zgodaj imeti mladiče, ki se lahko skotijo tudi večkrat na leto, v leglu pa je lahko tudi več kot deset mladičev.

Vedno več divjih prašičev v mestih

Divji prašiči so zelo inteligentne živali in se zelo dobro prilagodijo na bližino človeka, posledica tega je, da so redno začeli zahajati v urbana okolja. „Divje svinje v Nemčiji stalno živijo v naseljih. V naseljih v Berlinu stalno živi okoli 5.000 divjih svinj. Tudi v drugih državah redcno prihajajo v naselja, povzročajo zmedo in včasih tudi materialno škodo,“ stanje opisuje na Lovski zvezi Slovenije.

Tudi pri nas je bilo že nekaj tovrstnih primerov, vendar ta številka v primerjavi z ostalimi evropskimi državami (Nemčija, Španija in Italija) ostaja razmeroma nizka. Napovedi sicer kažejo, da se bo trend naraščanja številčnosti divjega prašiča v Sloveniji v prihodnje nadaljeval, kar pomeni, da bo pojavljanja divjih prašičev v urbanih okoljih tudi pri nas verjetno več.

Najpomembnejši ukrep za preprečevanje neželenih vplivov divjega prašiča je po navedbah Lovske zveze vzdrževanje ustrezne številčnosti in starostne ter spolne strukture populacije. „V Sloveniji to dosegamo s strokovnim načrtovanjem upravljanja populacij divjega prašiča, ki ga izvajamo na Zavodu za gozdove Slovenije in izvajanjem odstrela, ki ga vršijo lovske organizacije,“ je ukrepe predstavil Matija Stegar iz ZGS.

Brez smrtnega izida

Čeprav naj bi v splošnem prepričanju veljali za nevarno žival, v desetih letih v Sloveniji še nismo zabeležili njihovega napada s smrtnim izidom. Po večini se skrivajo v gostem kritju, zato so možnosti, da podnevi naletimo nanje, majhne. V gozdu jih srečamo predvsem ponoči, ko se odpravijo po hrano, če človeka ne zavohajo ali ne slišijo.

Stegar sicer pravi, da se „ob morebitnem srečanju praviloma umaknejo.“ Obstajajo pa nekateri primeri, ko divji prašič tudi napade človeka. "Napadalni so lahko v redkih primerih, ko gre za ranjeno žival, ki ne more pravočasno zbežati, ali če naletimo na gnezdo svinje z majhnimi mladiči,“ razlaga Stegar. V tem primeru samica opozori nase, tako da zahrope. S tem želi vsiljivca odgnati, zato je pomembno, da se človek takrat počasi umakne. So pa bili nekajkrat s strani divjih prašičev poškodovani psi.

divji prašič Bolezen Vizita za živali Slovenija: psa sta po stiku z divjim prašičem poginila

Povzročili za 114.444 evrov škode

Med vsemi vrstami divjadi pri nas divji prašič s svojim ritjem po zemlji in prehranjevalnimi pohodi, povzroča največ škode. Ta je najpogostejša na poljščinah (predvsem koruzi) in na travinju. Nad škodo, ki jo pridelajo divje svinje, se pritožujejo tudi vinogradniki. Največ škode so pridelali leta 2012, ko se je v Sloveniji odvijal divjesvinjski babyboom. Takrat je skupna škoda znašala 111.444 evrov. Številke so s številnimi ukrepi sedaj vsako leto manjše.

 

 

 

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice