Vizita za živali > Novice
2434 ogledov

Na seznamu celo damjak, nutrija in rakunasti pes

Tigrasti komar Katja Kalan
Evropska komisija je na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo in so eden glavnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti, uvrstila dvanajst novih vrst.

Države EU bodo morale preprečiti vnos, hrambo, prodajo, prevoz, reprodukcijo ali uvajanje teh rastlinskih in živalskih vrst, med katerimi sta tudi pižmovka in aligatorska trava. Iz Evropske komisije so sporočili, da bodo države članice morale izvesti tudi ustrezne ukrepe za spopadanje z novimi vdori ali uveljavljenimi populacijami.

Invazivne tujerodne vrste po njihovih navedbah povzročajo veliko gospodarsko škodo na področju zdravstvenega varstva, pridelka, ribjega staleža in infrastrukture. Poleg pižmovke in aligatorske trave so na seznamu med drugim še rakunasti pes, vrsta egiptovske gosi, sirska svilnica, ki je na zahodu priljubljena okrasna trajnica, čilenska rabarabara, orjaški dežen, žlezava nedotika in rdečelistna ščetinasta perjanka.

Katere živali so na seznamu?

V tem trenutku je med tujerodnimi vrstami v Sloveniji zagotovo najbolj osovražen prav tigrasti komar. “Je komar, katerega odrasli osebki so črne barve z belimi progami. Samice se prehranjujejo s krvjo vretenčarjev, predvsem ljudi in drugih sesalcev, vendar tudi ptic, dvoživk in plazilcev,” ga opisujejo na ministrstvu.

Tigrasti komarji izvirajo iz Jugovzhodne Azije ter otočij zahodnega Pacifika in Indijskega oceana. S pomočjo človeka so se razširili v Zahodno in Južno Evropo, Bližnji vzhod, Afriko, Severno in Južno Ameriko ter v Karibe. V Sloveniji so navzoči predvsem na obalno-kraškem in goriškem območju, kjer so populacije stabilne in največje. Pojavljajo se skozi vse leto, nekje od aprila pa do oktobra.

“Se pa vrsta zelo hitro prilagaja tudi na naše razmere, v Rimu so že našli osebke, ki so se razmnoževali pozimi. Njihova navzočnost je moteča predvsem v poletnih mesecih, ko je njihova populacija največja,” opozarjajo.

Pikajo predvsem podnevi, in sicer v zjutraj in v poznopopoldanskem času. Zadržujejo in razmnožujejo se pri tleh. Ličinke so običajno v posodah in sodih z vodo in raznih zavrženih predmetih, ki so sposobni zadržati minimalno količino vode.

Jajčeca prilepijo na posodo

Najučinkovitejši način zatiranja tigrastega komarja je po njihovih ozenah uničevanje habitatov, v katerih se lahko razvijejo ličinke: “Paziti moramo, da v bližini stanovanj nimamo stoječe vode oziroma da voda ne stoji dlje kot en teden. Posode z vodo za zalivanje naj bodo pokrite. Ob menjavi vode je priporočljivo, da posodo tudi operemo, saj samice tigrastega komarja svoja jajčeca odlagajo na stene posod, ta pa ob izpraznitvi ostanejo pritrjena na posodo.”

Mlaka | Avtor: Profimedia Profimedia

Z vrtov in okolice hiš je po njihovih besedah dobro odstraniti odpadne posode, ki jih ne uporabljamo. Tigrasti komarji potrebujejo za razmnoževanje zelo malo vode, zato je potrebna previdnost tudi pri različnih ponjavah, kjer se po dežju naredijo luže. “Priporočeno je tudi čiščenje žlebov, da v njih ne zastaja voda. Odsvetuje se uvoz predmetov, ki vsebujejo ali so vsebovali stoječo vodo, saj se v njih lahko skrivajo ličinke in jajčeca komarjev,” svetujejo.

V posodah, kjer so se že razvile ličinke, in vode iz njih ni mogoče sprazniti oziroma posod ne moremo pokriti, pa je ličinke komarjev po nihovih besedah mogoče zatreti tudi s plastjo jedilnega olja: “Na površino vode v posodah zlijemo toliko olja, da pokriva celo vodno površino. Plast olja namreč ličinkam onemogoča dihanje.”

Opozarjajo, da je ta vrsta komarja prenašalec bolezni čikungunja v Indijskem oceanu, na območju otokov Mauricius in Reunion, na območju južne Indije in ob vzhodni obali Afrike. Bolezen se je pred leti lokalno pojavila tudi v sosednji Italiji. Tigrasti komar pri nas še ne prenaša bolezni.

Grožnja v slovenskih vodah

Školjka trikotničarka oziroma zebrasta školjka (Dreissena Polymorpha) , zraste do velikosti petih centimetrov, je svetlo rjava s temnejšim cikcakastim oziroma zebrastim vzorcem. “Samica proizvede do milijon jajčec na leto. Tvori zelo goste kolonije. Zaradi preraščanja povzroča umiranje pritrjenih domorodnih vrst. Je filtrator, ki v primeru množične razrasti vpliva na količino planktona v vodi, s čimer spremeni sestavo prehranskih verig in ekosistemov,” opozarjajo na ministrstvu.

Nevarna školjka | Avtor: Profiemdia Profiemdia
Te školjke lahko povzročajo težave na napravah v vodi  kot so denimo hidroelektrarne ali zapornice, na plovilih, na rekreacijskih območjih. “Ocenjujejo, da je samo v ZDA povzročila že stotine milijonov dolarjev škode. Razširila se je tudi v vse države Zahodne in Srednje Evrope,” pojasnjujejo.

V Sloveniji je že vsaj desetletje prisotna v reki Dravi, leta 2010 pa so jo potapljači prvič zasledili tudi v Blejskem jezeru. Obstaja več možnih poti vnosa, s plovilom s katerega od drugih jezer v Evropi ali pa z ribiško opremo ali opremo pri drugih vrstah rekreacije, z vodnim rastlinstvom in drugo.

“Grozi, da se bo iz Blejskega jezera postopoma razširila po reki Savi navzdol, velika pa je nevarnost, da jo zanesemo tudi v druga jezera ter reke in potoke po Sloveniji. Glavna načina prenosa sta s čolni in z opremo za ribolov in vodne športe,”

Ministrstvo za okolje in prostor

Za preprečevanje širjenja zato priporočajo, da se pred vnosom v drugo vodno telo vsa plovila, prikolice za prevoz plovil ter drugi deli plovil in opreme kot so sidra, vrvi, verige, škornji, mreže, posode za ulov rib, kjer bi se voda in školjke lahko zadrževale, temeljito očisti in posuši.

Za preprečevanje širjenja svetujejo:

  • natančen pregled opreme in mehansko odstranjevanje školjk, ki se jih uniči,
  • nadaljnje čiščenje opreme s paro ali pranje z vročo vodo ali vodo pod pritiskom, oziroma dezinfekcijskimi sredstvi (odpadna voda naj se ne steka neposredno v vodo, kjer školjka ni prisotna),
  • temeljito sušenje čolnov in opreme na suhem zraku (ne v vlažnem prostoru) vsaj 2 tedna.
  • Posebno pozorni bodite na mesta, kamor se školjke ujamejo, na primer za vrvi, v ostanke blata, v razpoke, tekstilne obloge ali obloge iz penaste gume.

Strog seznam

Corvus splendens | Avtor: Profimedia Profimedia
Domaža vrana (Corvus splendens) je na seznamu po Uredbi (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja, prepovedana sta celo nakup ali gojitev vrste. V Sloveniji se v naravi ne pojavlja. Na tem strogem seznamu so tudi riba kitajska sladkovodna dremavka (Perccottus glenii) , marmornati škarjar (Procambarus fallax F. virginalis) in rak močvirski škarjar (Procambarus clarki).

Na strogem seznamu so še jubka lisičja veverica, siva veverica, pallasova veverica lepotka in sibirski burunduk, ki se prav tako v Sloveniji zaenkrat še ne pojavljajo, najdemo pa še raka z imenom bradavičasti trnavec (Orconectes virilis) , raka trnavca (Orconec tes limosus) in volovsko žabo (Lithobates catesbeianus).

Sciurus niger | Avtor: profimedia profimedia

Posebna zgodba je z želvo popisano sklednico (Trachemys scripta), ki je prav tako na strogem seznamu in jo je prepovedano kupit ali gojiti. V Sloveniji sta pogosti podvrsti rumenovratka in rdečevratka, predvsem v stoječih vodah blizu naselij, kamor so jih izpustili lastniki. Razmnoževanje v naravi so strokovnjaki dokazali v različnih delih Slovenije.

V Sloveniji je občasno prisoten tudi severnoameriški rakun. Osebki, ki so jih našli v Sloveniji so najverjetneje posamični primeri, ko so rakuni pobegnili iz ujetništva.

Damjak in nutrija

Na seznamu tujerodnih vrst je denimo tudi damjak (Dama dama). Damjak v Sloveniji oziroma Evropi ni avtohtona vrsta divjadi, na območje Evrope so ga začeli naseljevati Rimljani. V Slovenijo so jih po drugi svetovni vojni priselili z Brionov ter jih spustili v naravo in obore,” pojasnjujejo pri Lovski zvezi Slovenije. Pravijo, da so damjaka v preteklosti naseljevali, ker je dobro prilagodljiva in zelo odporna vrsta divjadi proti zajedavcem in boleznim, razmeroma lahko pa se vzreja tudi v umetnih pogojih.

Damjak | Avtor: Profiemdia Profiemdia

Med tujerodnimi vrstami, ki so prisotne v Sloveniji je nutrija (Myocastor coypus), ki so jih v preteklosti gojili za krzno. Od tam so nekatere živali pobegnile, njihovi potomci pa danes živijo na bregovih slovenskih rek.

Nutrija | Avtor: Profiemdia Profiemdia

Med zanimivejšimi tujerodnimi vrstami v Sloveniji je še pameten rakunasti pes, ki so ga v Evropo iz Azije pripeljali zaradi kožuha. V naravo so ga leta 1927 izpustili v Ukrajini, od tam se je močno razsširil v številne evropske države.

Na seznamu so tudi zlata ribica, riba Gambusia (Gambusia holbrooki) , goli polž ( Bursatella leachi), Harlekinska polonica ( Harmonia axyridis) , riba jezerska zlatovčica (Salvelinus umbla) , žuželka kostnajev listni zavrtač ( Cameraria ohridella) , ostriga ( Crassostrea gigas), potočni rak ozkoškarjavec (Astacus leptodactylus), žaba pelophylax kurtmuelleri, platanina čipkarka (Corythucha ciliate) , ribica pseudorazbora ( Pseudorasbora parva) , signalni rak ( Pacifastacus leniusculus) , sončni ostriž ( Lepomis gibbosus) , španski lazar (Arion vulgaris).

anja.scuka@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.