Zdravje > Aktualno
1289 ogledov

Ko se razmere umirijo, zna biti na žalost precej drugače

Nemčija, ljudje Profimedia
"Že v preteklosti so ugotavljali, da v času vojn in različnih družbenih kriz število samomorov upade, kar so razlagali s tem, da se poveča socialna povezanost, kohezija, v spopadanju s tistim, kar nas ogroža »od zunaj. Ko se razmere umirijo, pa je drugače."

Leta 2020 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 17,57 (27,98 za moške in 7,08 za ženske). V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora v letu 2020 umrlo 369 oseb (295 moških in 74 žensk). Leta 2019 je zaradi samomora pri nas umrlo 394 ljudi.

Upad samomorov, vendar pozor...

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da je za lansko leto, ki ga je sicer zaznamovala pandemija covid-19, samomorilni količnik vendarle nekoliko nižji v primerjavi z letom 2019. "Samomorilni količnik v letu 2020 ostaja pod dolgoletnim povprečjem in trend upadanja, ki ga beležimo zadnjih nekaj let, se vzdržuje. Leto 2020 je bilo prvo leto, ki ga je zaznamovala pandemija covid-19 in podoben trend, upad ali stagnacijo samomorilnega količnika, so opazili tudi drugod po svetu. Čeprav so začetni podatki vzpodbudni, je treba poudariti da pandemija še vztraja, s tem pa tudi negotovosti, ki so povezane z dolgoročnimi vplivi pandemije na samomorilni količnik,"  pred Svetovnim dnevom preprečevanja samomora ugotavlja stroka. 

Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ob tem opozarja, da so podobna nihanja med posameznimi leti (bodisi v smeri upada ali v smeri porasta števila) sicer zabeležili že večkrat, zato je po njenem pri interpetaciji potrebna previdnost, "še posebej zdaj, ko smo izpostavljeni pandemiji covid-19."

"Že v preteklosti so ugotavljali, da v času vojn in različnih družbenih kriz število samomorov upade, kar so razlagali s tem, da se poveča socialna povezanost, kohezija, v spopadanju s tistim, kar nas ogroža »od zunaj«. Ko se razmere umirijo, pa je drugače."

Covid-19 Zdravje Stiska v času Covid-19: Ta podatek je še posebej zaskrbljujoč

Roškarjeva dodaja, da je upad samomorilnega količnika v (prvem) letu pandemije covid-19 v primerjavi s predhodnimi leti vendare mogoče pojasniti. "Okrepile so se aktivnosti ozaveščanja o vplivu pandemije na duševno zdravje in iskanju pomoči, v mnogih državah so sprožili različne oblike ekonomske pomoči, da bi zmanjšali gospodarsko škodo, delo od doma je vsaj za krajši čas lahko zmanjšalo stres, okrepile pa so se lahko tudi nekatere osebne vezi in zavedanje, da »smo vsi na istem«, kar je lahko zmanjšalo občutek stiske, tudi osamljenosti. Že v preteklosti so ugotavljali, da v času vojn in različnih družbenih kriz število samomorov upade, kar so razlagali s tem, da se poveča socialna povezanost, kohezija, v spopadanju s tistim, kar nas ogroža »od zunaj«. Ko se razmere umirijo, pa je drugače," je opozorila strokovnjakinja, ki jo skrbijo dolgoročni vplivi pandemije.

Študentka Grozljivi podatki Slovenija Covid epidemija na duševnem zdravju mladih pušča hude posledice

Novi vali okužb - zdaj je pred nami četrti-  znova prinaša ukrepe, ki se bodo lahko znova odražali na ekonomskem stanju prebivalstva. Vse to pa še kako vpliva na duševno zdravje ljudi. 

"Pravočasna prepoznava in ukrepanje, ozaveščanje in skrb za ranljive v populaciji je v teh težkih časih še kako pomembno. Dejstvo je, da sta leti 2020 in 2021 ( leti covid-19) v naša življenja prinesli številne spremembe in morebitne stiske."

Visok delež mladih

Misel na samomor | Avtor: Profimedias Profimedias
Zato so različne intervencije še kako pomembne, na primer tiste, ki naslavljajo preprečevanje samomorilnega vedenja med mladimi. "V letošnjem letu smo zabeležili upad kvalitete duševnega zdravja med njimi, pri čemer je še vedno visok delež tistih, ki so že pomislili tudi na samomor. V pogovorih z dijaki, ki so bili v hudih stiskah, smo bili priča temu, kako je epidemija neugodno vplivala na njihova življenja," ugotavlja Vita Poštuvan, profesorica na Filozofski fakulteti v Mariboru, ki se sicer že vrsto let ukvarja s preučevanjem in preprečevanjem samomorilnega vedenja.

Pomoč za ljudi v stiski

V Nacionalnem združenju za kakovost življenja Ozara Slovenija opozarjajo, da se je v času epidemije tveganje za nastanek različnih duševnih motenj povečalo. "Zato smo se v združenju Ozara odločili, da se v tem in prihodnjem letu posvetimo aktivnostim za preprečevanje depresije in pomoči tistim, ki so že razvili depresivne simptome," je povedal Bogdan Dobnik iz Ozare.

Bogdan Dobnik: "Eden izmed dejavnikov tveganja za samomor so tudi različne duševne stiske, duševne motnje. Strokovnjaki so mnenja, da se je zaradi okoliščin, povezanih z epidemijo covida-19 tveganje za nastanek različnih duševnih motenj, zlasti depresije, v zadnjem času povečalo."

Pri reševanju problemov in stisk, s katerimi se srečujejo v življenju, pa jih ne morejo obvladati, posameznikom pomaga tudi Center za psihološko svetovanje Posvet. "Število posvetov iz leta v leto narašča in jasno kaže na povečanje potrebe družbe po psiholoških svetovalnicah, saj smo v 15 letih dela s skoraj 40.000 svetovanji pomagali več kot 18.000 klientom," je povedala predsednica Slovenskega društva za preprečevanje samomora Anamarija Zavasnik.

Po navedbah Zavasnikove ljudje pomoč največkrat poiščejo zaradi težav v družini, depresivnosti in tesnobe, slabe samopodobe, težav v službi in pri študiju, prizadetosti ob smrti bližnjega, telesnih boleznih ter brezposelnosti. "Polovici klientov smo prva oblika pomoči," je pojasnila Zavasnikova.

Pravočasno poiščite pomoč

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči. 

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:

  • dežurnega zdravnika,
  • dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
  • reševalno službo (112) ali
  • urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Drugi viri pomoči in informacij

  • Zivziv.si

www.posvet.org (info@posvet.org; svetovalnica@nijz.si)

dezurni@stryia-media.si

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.