Zdravje > Aktualno
3695 ogledov

Shizofrenija: "Se pa na to navadiš, ker veš, da bi bilo življenje spet pekel"

Profimedia
Najpogosteje izbruhne pri mlajših, med 18. in 30. letom.

"Pri meni je bolezen izbruhnila pri zgodnjih dvajsetih," se spominja Nataša, ki se s shizofrenijo spopada že 22 let. "Svojemu psihiatru moraš zaupati in se mu odpreti. Le tako ti bo lahko pomagal," je povedala bolnica z možgansko motnjo, katere simptomi so lahko posebej težki, kar zelo prizadene tako bolnika kot njegovo družino.

 | Avtor: Primož Bregar Primož Bregar
Shizofrenija je namreč uničujoča motnja, ki vodi v zmanjšano psihosocialno funkcijo, zboli lahko kdorkoli, najpogosteje pa gre za mlajše, med 18. in 30. letom.

Približno deset odstotkov jih stori samomor

Podatki govorijo, da jih je le petina sposobnih obdržati plačano službo in le tretjina stabilno razmerje. Približno toliko bolnikov s shizofrenijo doživi samo eno epizodo v svojem življenju in se nato vrne v normalno življenje. Nadaljnja tretjina doživi več epizod, a se njihovo delovanje med epizodami normalizira, medtem ko jih tretjina trpi za kroničnim potekom bolezni z oslabljenim delovanjem. Približno deset odstotkov bolnikov s shizofrenijo stori samomor.

Bolezen je dedna, vendar način dedovanja ni enostaven in tudi ni dobro pojasnjen. " Znano je, da je v primeru bolezni pri enem od enojajčnih dvojčkov (ki imata enake gene) tveganje, da zboli tudi drugi, 50-odstotno. Če ima shizofrenijo eden od staršev, je tveganje pri otrocih okoli desetodstotno," pojasnjuje Andrej Žmitek iz psihiatrične bolnišnice Begunje.

Pri nas jo ima okoli 20 tisoč ljudi

Kar se simtomov tiče, pri shizofreniji ločimo dvoje vrst simptomov, in sicer pozitivne in negativne. Najbolj značilni pozitivni simptomi so akustične halucinacije (slušne zaznave brez realne osnove) in blodnje (miselne konstrukcije, ki se zdijo bolnikom povsem realne, a očitno izkrivljajo realnost).

Primerjava z depresijo

Negativni simptomi so pomanjkanje volje za socialne stike ali za druge aktivnosti, pretirano poglabljanje v svoj notranji svet, skromna verbalna komunikacija tako po količini kot vsebini, odsotnost običajnega čustvenega odziva na dogodke v okolici. "Negativne simptome težje prepoznamo kot pozitivne, saj se od običajnega duševnega funkcioniranja ne razlikujejo tako izrazito kot pozitivni. Kadar pozitivni simptomi niso prisotni, tudi ni vedno lahko ločiti negativnih od tistih pri depresiji. Načelno pa je pri depresiji potrtost oziroma žalost bistveno bolj izražena," razliko pojasni zdravnik.

Življenje je lahko pravi pekel

Bolnica Nataša poudarja pomembnost rednega jemanja zdravil. Čeprav včasih mine precej časa, preden z zdravnikom ugotovita, katera in kolikšen odmerek je potreben za optimalno počutje, pa je na tem treba vztrajati, je dodala. Seveda si bolniki ob tem želijo čim manj stranskih učinkov, na primer zaspanosti in posebnega občutka, ki traja prvo uro po jemanju. "Se pa na to navadiš, ker veš, da bi bilo brez tablet, življenje spet pekel," je pojasnila.

Pozitivne simptome odpravijo, negativnih pa v glavnem ne

"Z antipsihotičnimi zdravili večinoma uspemo pozitivne simptome povsem odpraviti ali pa vsaj bistveno ublažiti. Glede negativnih simptomov pa so ta zdravila praviloma bistveno manj učinkovita, lahko se celo zgodi, da se ob zdravljenju negativni simptomi okrepijo. Zaradi svoje odpornosti na zdravljenje negativni simptomi pogosto bolj omejujejo bolnikovo funkcioniranje kot pozitivni. Uspešno zdravljenje negativnih simptomov, zlasti primarnih, je bilo doslej pri številnih bolnikih neuresničena potreba," je dodal primarij.

Le dobrih deset odstotkov bolnikov

Po njegovem sta cilja za zdravljenja shizofrenije dva, najprej odprava bolezenskih simptomov in nato funkcioniranje bolnika na raven pred začetkom bolezni: "Tako imenovano stanje okrevanja, ko sta v pretežni meri izpolnjena oba cilja in dobro psihično stanje traja več let, zaenkrat doseže le dobrih deset odstotkov bolnikov," je dodal.

Za shizofrenijo lahko zboli kdorkoli, najpogosteje pa gre za mlajše, med 18. in 30. letom.

Rok Tavčar iz Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani je opozoril na dosedanja zdravila za zdravljenje shizofrenije, ki so bila sicer brez dvoma učinkovita pri zmanjševanju oziroma obvladovanju pozitivnih simptomov, mnogo manj pa so delovala pri zmanjševanju negativnih simptomov, ki so jih nekatera starejša zdravila celo okrepila.

 | Avtor: Primož Bregar Primož Bregar
Težava pa je bila predvsem v tem, da natančen mehanizem nastanka negativnih simptomov ni bil znan, zato tudi ni bilo moč razviti učinkovitih zdravil za ta namen, je pojasnil Tavčar in dodal, da je dosedanje zdravljenje negativnih simptomov temeljilo predvsem na kombinaciji obstoječih zdravil, zlasti novejših antipsihotikov ter antidepresivov. "Težava pri uporabi antidepresivov pa je, da lahko okrepijo pozitivne simptome, hkrati pa le malo vplivajo na same negativne simptome."

Velik napredek

Kot je poudaril, se je z napredkom znanja o mehanizmu nastanka negativnih simptomov pokazalo, da imajo prednost zdravila, ki delujejo na poseben podtip dopaminskih receptorjev, receptorje D3. " A šele v zadnjem času se je pojavilo zdravilo kariprazin, katerega najpomembnejša značilnost je prav delovanje na omenjene receptorje.To pomeni velik napredek glede na sedanje stanje, saj je po mnenju mednarodnih strokovnjakov šele sedaj na voljo prvo učinkovito zdravilo za izboljšanje negativnih simptomov shizofrenije," je še poudaril Tavčar.

Komentarjev 1
  • Avatar Alioness
    Alioness 10:58 03.december 2018.

    Simptomi so praktično identični pri zastrupitvi z določenimi kovinami, katere so dokazano živčni strupi.

Sorodne novice