Zdravje > Aktualno
7984 ogledov

To je lahko eden od prvih znakov bolezni. Pri nas trpi osem tisoč ljudi

spanje Profimedias
Prizadene stare in mlade, pogosteje moške kot ženske. Zdravljenje napreduje, čeprav vzroka še niso našli. Avstrijski znanstveniki pa so na primer ugotovili, da je lahko znak bolezni tudi več premikov v spanju.

Svetovni dan Parkinsonove bolezni, ki ga zaznamujemo danes, opozarja na izzive, s katerimi se soočajo bolniki, njihova družina ter skrbniki. To je počasi napredujoča degenerativna nevrološka bolezen, ki ni ozdravljiva. Prizadene stare in mlade, pogosteje moške kot ženske. V svetu je 6,3 milijona ljudi s to boleznijo, v Sloveniji okoli 8000.

Parkinsonova bolezen nastane zaradi motnje v omrežju nigrostriatnih dopaminergičnih nevronov. Pojavi se kadarkoli Zdravje Bolezen je najpogostejša med belopoltimi prebivalci Evrope in Severne Amerike

Parkinsonovo bolezen je leta 1817 prvič opisal angleški zdravnik James Parkinson. Poimenovanje Parkinsonova bolezen pa je leta 1867 prvič uporabil francoski nevrolog Jean-Martin Charcot.

Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča degenerativna bolezen, katere vzroka ne poznamo. Prizadene predvsem telesno gibanje in bolnika postopoma onesposobi za samostojno življenje.

Glavna značilnost bolezni je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktni črni substanci, kar pa vodi do pomanjkanja dopamina v možganih. Bolezen se po navadi pojavi pri starosti okoli 60 let in nekoliko pogosteje prizadene moške kot ženske.

Parkinsonova bolezen nastane zaradi motnje v omrežju nigrostriatnih dopaminergičnih nevronov. | Avtor: Profimedia Profimedia
Parkinsonova bolezen lahko vpliva na številne vidike vsakodnevnega življenja in globoko posega v kakovost življenja. Bolezen spremeni življenje, čeprav ga neposredno ne ogroža. Bolniki namreč potrebujejo vedno več pomoči za običajne vsakodnevne aktivnosti.

Simptome pri tej bolezni delimo na motorične in nemotorične

  • Glavni motorični simptomi so: tresenje, mišična togost, upočasnjeno gibanje, izguba ravnotežja in drugi.
  • Osebe s Parkinsonovo boleznijo pa lahko občutijo tudi več kot 40 nemotoričnih simptomov, kot so prebavne motnje, težave z mehurjem, nespečnost, zamegljen vid in drugi.

Zdravljenje je prilagojeno posameznemu bolniku. Tako imata dva bolnika z enakim trajanjem bolezni lahko predpisana popolnoma različna zdravila ali različne odmerke enakih zdravil. Z ustreznim zdravljenjem in komplementarnimi terapijami se lahko napredovanje bolezni upočasni.

Kava in bolezen

Stroka je med drugim ugotovila, da lahko uživanje kave in pijač s kofeinom zmanjša tveganje za pojav Parkinsonove bolezni, vnos mlečnih izdelkov, maščob - še zlasti živalskih - in debelost pa lahko povečajo verjetnost za pojav bolezni.

Preboj v zdravljenju?

Čeprav zdravljenje Parkinsonove bolezni nenehno napreduje, raziskovalci še vedno niso uspeli odkriti, kako bi to bolezen preprečili ali ozdravili.

To je lahko eden od prvih znakov te bolezni

Avstrijski znanstveniki so so na primer analizirali premikanja telesa v času spanju. Doslej so domnevali, da mišice med spanjem mirujejo, a kakšnih deset manjših premikov je povsem normalnih, so pojasnili. Če jih je veliko več, pa je to lahko znak bolezni.

Bistveno večje število majhnih gibov, kot je povprečje pri zdravih ljudeh, ali večji premiki v živahnem obdobju spanja pa so lahko znak motenj v tej fazi spanja, so na primer ugotovili na univerzitetni klinike za nevrologijo in medicino v Innsbrucku in opozorili, da bi to lahko eden od prvih znakov Parkinsonove bolezni. Nova spoznanja glede pogostosti premikanja med spanjem nameravajo znanstveniki vgraditi v smernice mednarodne skupine za raziskave motnje spanja, da bi lahko v prihodnosti na podlagi števila gibov med spanjem postavili diagnozo, navaja ena od najnovejših raziskav glede Parkinsonove bolezni.

Z matičnimi celicami

Z Japonske pa so pred meseci poročali o poskusnem zdravljenju z matičnimi celicami. Pojasnili so, da so znanstveniki z univerze v Kyotu matične celice iPS, ki imajo sposobnost pretvorbe v katerokoli vrsto celic v telesu, vnesli moškemu v 50. letih med operacijo, ki so jo izvedli oktobra 2018. V levi del možganov so mu vnesli 2,4 milijona matičnih celic iPS. Matične celice, ki so jih pridobili od zdravih darovalcev, so razvili v predhodnike možganskih celic, ki proizvajajo dopamin, ki pri bolniki s Parkinsonovo boleznijo odmirajo.

Parkinsonova bolezen nastane zaradi motnje v omrežju nigrostriatnih dopaminergičnih nevronov. Zdravljenje Zdravje Prvič začeli preizkušati še na ljudeh


 

Komentarjev 1
  • Avatar Martalissa
    Martalissa 01:28 12.april 2019.

    Želite najti žensko za eno noč? Dobrodošli v == >> www.3xDate.top ********************************************************************************************** Ne gre dobro z dekleti? Ja, vsi ljudje imajo radi velike stvari in dolga dejanja. Poskusite > > > > www.XXmacho.Com