Zdravje > Aktualno
30965 ogledov

Zapuščajo svoj poklic, ker ne zmorejo več

Covid-19, UKC Maribor UKC Maribor Covid-19, UKC Maribor
"Pred leti je država z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) prepovedala zaposlovanje, danes pa se na prosta delovna mesta ne prijavi nihče več," nam je pojasnila Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornice – Zveze).

"Končala sem srednjo zdravstveno šolo, potem še študij zdravstvene nege, vse skupaj zato, da delam zdaj v čisto drugem poklicu," nam je povedala medicinska sestra, ki ne želi biti imenovana (ime je znano uredništvu). Pred spremembo poklica je delala v domu za starejše občane, kjer je dvigala težka bremena, delala ob vikendih in ponoči, si uničila hrbtenico. Sam poklic je vplival tudi na njeno psihično stanje, nam je zaupala. Obenem je tudi v domu za starejše občane tedaj dobila zaposlitev le za nižjo stopnjo izobrazbe.

Kasneje je iskala delo v zdravstvenem domu, kjer bi imela boljši urnik, a z iskanjem ni imela sreče. Naposled se je za podobno plačo, kot jo je imela brez dodatkov v domu starejših občanov, zaposlila v trgovini. »Tudi tu imam izmenski urnik, nimam pa nočnih, ki so najbolj naporne. Tudi ob nedeljah in praznikih sem zdaj doma z družino, za moj hrbet je to delo balzam. Plača je primerljiva, zato se ne mislim vračati v zdravstvo. Vsaj dokler ne bo vsaj normalno plačano,« je zaključila.

Zanemarjeno področje zdravstvene nege

Da medicinske sestre zapuščajo svoj poklic, ugotavljajo tudi v Zbornici – Zvezi. »Področje zdravstvene nege je s strani države že več let zanemarjeno, soočamo se s pomanjkanjem kadra, s slabimi delovnimi pogoji, z mizerno nizkimi plačami za izjemno odgovorno delo,« opozarja Monika Ažman.

Dodaja, da Zbornica – Zveza pristojne že več kot 15 let opozarja, da v zdravstvenem sistemu manjka vsaj četrtina kadra zdravstvene nege, saj so se potrebe pacientov drastično spremenile: »Smo dolgoživa družba, več je kroničnih bolezni, pacienti so polimorbidni, obrat pacientov je velik, obravnave so krajše kot nekoč. Zaradi epidemije pa je to pomanjkanje še večje.«

Zaradi velikih obremenitev so zaposleni izčrpani in izgoreli, nimajo potrebnega oddiha in prostih dni. Mnogi zapuščajo svoj poklic, ker enostavno ne zmorejo več. 

Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze

Če država ne bo začela takoj vlagati v zdravstveno nego in uredila razmer na tem področju, bodo po njeni napovedi še tisti izvajalci, ki zaenkrat še vztrajajo, odšli, mladi pa se za ta izjemno lep poklic ne bodo več odločali. Pravi, da je treba sprejeti nujno potrebne kadrovske standarde in normative, ki temeljijo na današnjih potrebah pacientov, izboljšati delovne pogoje ter zagotoviti zadostno število kadra in ustrezno plačilo za odgovorno delo.

Medicinske sestre | Avtor: EPA EPA
"Nujno je takojšnje sistemsko ukrepanje. To ni predmet samo enega ministrstva, ampak je potrebno medresorsko sodelovanje na državni ravni, od zdravstva, izobraževanja, sociale do financ. Vključeni morajo biti prav vsi deležniki, če želimo, da se bo karkoli res spremenilo," pojasnjuje.

Na bolnišničnih oddelkih hudo pomanjkanje

Slovenske bolnišnice z mednarodno primerljivim instrumentom Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege že od leta 2004 zbirajo podatke o preskrbljenosti s kadri v zdravstveni negi. Podatki izpred nekaj let kažejo, da je že pred epidemijo na bolnišničnih oddelkih slovenskih bolnišnic manjkalo v povprečju skoraj 25 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi. "Danes so ti podatki še slabši in primanjkljaj še večji," opozarja Monika Ažman.

Omenjena kategorizacija po njenih besedah ne omogoča ugotavljanja potreb po kadrih v specialističnih ambulantah, diagnostični in operativni dejavnosti v bolnišnicah, prav tako ne potreb primarne ravni zdravstva in zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih. Predvidevajo pa, da v teh okoljih manjka še vsaj toliko kadra zdravstvene nege kot na bolnišnični ravni.

Monika Ažman pojasnjuje, da si v Zbornici – Zvezi skupaj s sindikati prizadevajo za boljše delovne pogoje ter za ustrezne kadrovske standarde in normative, ki bodo izboljšali razmere na področju zdravstvene nege: »Delovni pogoji bodo ustrezni, če bomo imeli kader. Kader pa bomo imeli, če ga bomo pošteno plačali, kot si to vsi zaslužijo.«

Na Ministrstvu za zdravje so nam potrdili, da je največje pomanjkanje diplomiranih medicinskih sester »predvsem v bolnišnicah, kjer so zahtevni pogoji dela, troizmensko delo, delo čez vikende, razlika v plači pa od drugih delovišč ni bistvena.«

Na Ministrstvu za zdravje vidijo rešitev v uvedbi načina za stimulativno nagrajevanje, kjer so bolj zahtevni pogoji dela.

"Posluha za ureditev razmer ni"

"Potrebe po izvajalcih zdravstvene in babiške nege, pa tudi po drugih zdravstvenih delavcih, so vse večje, saj so se bistveno spremenile zdravstvene potrebe prebivalstva," pravi predsednica Zbornice – Zveze. Opozarja, da je zdravstvena obravnava pacientov vse zahtevnejša: "Pristojne že vsaj 15 let opozarjamo na pomanjkanje kadra, a posluha za ureditev razmer ni. Pred leti je država z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) prepovedala zaposlovanje, danes pa se na prosta delovna mesta ne prijavi nihče več."

Izvajalci zdravstvene nege zaradi slabih delovnih pogojev in nizkega plačila odhajajo na delo v tujino, v zadnjem času smo priča tudi vse večjemu zapuščanju poklica. Bliža pa se nam tudi upokojevanje najštevilčnejše generacije medicinskih sester.

Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze

Te bodo v prihodnjih desetih letih po njenih besedah odšle v pokoj in težko jih bo nadomestiti čez noč: "Če država ne bo takoj resno pristopila k reševanju problema pomanjkanja kadra zdravstvene nege, se lahko vprašamo, kdo bo skrbel za paciente, če medicinskih sester ne bo."

Projekcije po navedbah Monike Ažman niso rožnate, saj kader zaradi slabih delovnih razmer pospešeno odhaja, poleg tega se bo v prihodnjih desetih letih upokojilo približno devet tisoč medicinskih sester, kar predstavlja skoraj tretjino vseh izvajalcev.

"Tudi povečan vpis, ki je nujen in za katerega smo zaprosili vlado in pristojni ministrstvi, bo komajda zagotovil demografski odliv zaradi upokojevanja in ne bo uspel nadomestiti vsega pomanjkanja. Kadra ni in ga ne bo, če se ne bo takoj nekaj spremenilo," pravi in dodaja, da če država ne bo začela reševati problema na sistemski ravni, trenda zapuščanja poklica ne bomo mogli ustaviti in obrniti, pa tudi mladi se za poklic medicinske sestre ne bodo več odločali.

Reševati je treba na sistemski ravni

Monika Ažman poudarja še, da je poklic medicinske sestre danes deficitaren poklic in če ne bo postal privlačen za mlade, se mladi zanj ne bodo odločali. V Zbornici – Zvezi si prizadevajo, da bi se problem pomanjkanja kadra reševal na sistemski ravni, "a posluha politike zaenkrat ni. Zgledno sicer sodelujemo z Ministrstvom za zdravje, z izobraževalnimi institucijami, a potrebno je širše sodelovanje z vsemi deležniki."

Pogovori z Ministrstvom za zdravje na temo kadrovskih standardov in normativov, ki so osnova za začetek reševanja problema kadrovskega pomanjkanja, sicer potekajo, a za celostno sistemsko rešitev je potrebno medresorsko sodelovanje na državni ravni.

Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze

"Dejstvo je, da zgolj kadrovski standardi in normativi še ne bodo dovolj, trend bomo lahko obrnili le, če bodo ti poklici tudi cenjeni in ustrezno plačani," pravi.

Intenzivna nega koronavirus | Avtor: Profimedia Profimedia

Razmere po njenih ocenah terjajo takojšnje ukrepanje in sistemski pristop ob jasni ter odločni zavezi najvišjih predstavnikov države in tudi Vlade Republike Slovenije o pomenu in vlogi izvajalcev zdravstvene in babiške nege v sistemu zdravstvenega in socialnega varstva ter nujnosti izvedbe ustreznih ukrepov in politik: "Če nam to ne bo uspelo, se bojimo, da bomo pristali v položaju, ko enostavno ne bomo več mogli zagotavljati dovolj varne in kakovostne zdravstvene nege."

Če ne bodo ustrezno plačani, se mladi za poklic ne bodo odločali

Pod okriljem Zbornice – Zveze deluje tudi Sekcija študentov zdravstvene nege in babištva, ki s svojimi dejavnostmi prav tako skrbi za promocijo poklica med mladimi. "A še enkrat poudarjam, če poklic za mlade ne bo privlačen, če ne bo ustrezno plačan, se mladi zanj ne bodo odločali," dodaja.

"V študijskem letu 2021/2021 je bilo povečano število vpisnih mest za dodiplomski študij zdravstvene nege za 30 mest, in sicer v okviru Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Ministrstvo za zdravje je Ministrstvu za izobraževanje podalo soglasje k podelitvi koncesije za dodatnih 90 vpisnih mest za študente za dodiplomski študijski program zdravstvena nega," so nam v povezavi z reševanjem problema pomanjkanja diplomiranih medicinskih sester dejali na zdravstvenem ministrstvu.

"V skladu z 19. členom Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 112/21) pa pripravljamo tudi vse potrebno vsebino za izvedbo javnega razpisa za podelitev štipendij za študij na dodiplomskem študiju zdravstvena nega," dodajajo.

"V zvezi z navedeno problematiko je bila v letu 2020 ustanovljena Strokovna delovna skupina za področje kliničnega usposabljanja v okviru študijskih programov s področja zdravstvene nege, babištva, farmacije, medicine in dentalne medicine, ki vključuje predstavnike Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter javnih univerz in koncesioniranih visokošolskih zavodov," pa so nam pojasnili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Obenem navajajo, da se je za študijsko leto 2021/22 že povečalo število vpisnih mest za študijske programe za poklice v zdravstvu tako na Univerzi v Ljubljani kot Univerzi v Mariboru.

Dodajajo, da je v letošnjem letu Ministrstvo za zdravje glede na številne izkazane pobude izobraževalnih zavodov za poklice v zdravstvu in kot odziv na sedanjo kadrovsko situacijo v kliničnem okolju začelo s pripravo temeljite ocene stanja in potreb po zdravstvenih delavcih ter sodelavcih pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in obenem pristopilo k vzpostavitvi, prav tako medresorske, strokovne delovne skupine za pripravo nacionalne strategije za trajnostno zagotavljanje razpoložljivosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev za delo v okviru mreže javne zdravstvene službe.

šola covid-19 koronavirus epidemija Slovenija Tako so šli v šoli na roko staršem cepljenih in prebolelih otrok Vlada RS, Janez Janša Nujen popravek Slovenija Vlada v nujen popravek zakona o fiskalnem pravilu
 
Komentarjev 9
  • Ender3 14:21 22.september 2021.

    Ga.Ažman, tudi na Zbornici-Zvezi bi bile potrebne čistke in reforme. Tam že dolgo bivakirajo privilegiranke, ki skrbijo zgolj za svoj status, preštevajo in skrbijo za licence svojih članov, o zagotavljanju njihovih finančnih in delovnih pogojev pa ne naredijo dosti, bolje ...prikaži več rečeno nič. Samo občasno poročanje, jamranje v medijih ne bo obrodilo sadov.

  • jakec1575 14:20 22.september 2021.

    Dragi Slovenci. Dokler se placa ne bo prilagodila dejanskim odgovornostim, obveznostim, rizikom, bo kot bo. Zdravnik svetnik bo za spanje doma dobil 60% covid dodatka, sestra pa 100€. Dokler bo tako, vam predlagam izselitev. Druge ni. Na vladi, sekretariatih niso ...prikaži več sposobni resne matematike. Zakaj še plačevati sistem, če ne dobite storitve? Zakaj placati prispevke za cakanje operacije 1-3 let? Izselite se. Jaz se bom.

  • jakec1575 14:15 22.september 2021.

    Naj delajo in dvigajo tezka bremena kar tisti zdravniki, ki povlecejo jurja cez vikend za spanje doma.