Zdravje > Eko kotiček
3932 ogledov

Zelo lepa, a škodljiva rožica

Zlezava nedotika Zavod RS za varstvo narave, Luka Oman, Zavod Symbiosis
Pozno poleti in jeseni marsikje po Sloveniji brežine vodotokov prekrijejo strnjeni sestoji visokih rastlin, z velikimi roza ali vijoličastimi cvetovi ...

"To so žlezave nedotike, ki so jih kot okrasno vrtno rastlino sredi 19. stoletja prinesli v Anglijo, a so se kmalu razširile v naravo in postopoma po vsej Evropi. Ker oblikujejo goste sestoje, iz katerih s senčenjem izrivajo domorodne vrste, jih danes obravnavamo kot invazivne tujerodne rastline," pojasnjujejo na Gozdarskem inštitutu Slovenije

Žlezave nedotike v njihovi prvotni domovini Indiji, kjer uspevajo v goratih predelih Himalaje, skoraj ne bi prepoznali, saj tam uspevajo le kot posamične, precej nižje rastline. Pri nas pa zaradi dobrih pogojev dobro uspevajo predvsem na vlažnih rastiščih, ob vodotokih in v vlažnih gozdovih, kjer dosežejo višino tudi prek dveh metrov.

Zlezava nedotika | Avtor: Zavod RS za varstvo narave, Luka Oman, Zavod Symbiosis Zavod RS za varstvo narave, Luka Oman, Zavod Symbiosis
Na inštitutu pravijo, da nedotike niso strupene in se jih lahko brez bojazni dotaknemo: "Takšno ime so namreč dobile zaradi načina razširjanja semen, saj se plod ob zrelosti že ob najmanjšem dotiku ali vetru razpoči, semena pa odletijo tudi nekaj metrov daleč. Semena se širijo tudi z vodnim tokom, na daljše razdalje pa jih prenaša človek s premikanjem prsti, v kateri so skrita drobna semena."

Škodljive za našo naravo

Na inštitutu pojasnjujejo, da je skupina nedotik, večinoma azijskih rastlin, zelo obsežna in med njimi je še nekaj vrst, ki so zaradi barvitih cvetov priljubljene okrasne rastline.

Poleg žlezave nedotike, ki ima v Evropi že dolgo zgodovino, v naravi vse pogosteje naletimo tudi na balfourovo nedotiko, ki za razliko od žlezave nedotike v višino doseže le od pol do enega metra. Cvet je podoben, a nekoliko manjši in izrazito dvobarven z zgornjim belim in spodnjim rožnatim delom.

Zaradi škodljivih vplivov na naravo so žlezavo nedotiko letos uvrstili na seznam invazivnih vrst Evropske unije. To je le ena od 49 vrst, za katere veljajo določila Evropske uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah, kar pomeni, da jo je prepovedano vnašati v Unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jo izpustiti v naravo. V prihodnjih letih bodo morale vse države članice pripraviti načrte za zamejitev širjenja in zmanjšanje okoljske škode.

"Kljub temu, da je žlezava nedotika v Sloveniji že precej pogosta, se do zdaj podatki niso sistematično zbirali in je na voljo le malo konkretnih informacij o njeni razširjenosti," pravijo. Ob tem dodajajo, da pri tem lahko pomaga prav vsak. V projektu LIFE ARTEMIS so namreč  v letošnjem letu razvili spletno in mobilno aplikacijo Invazivke, s katero lahko sporočite podatke o opažanjih tujerodnih vrst, med drugim tudi žlezave in balfourove nedotike. Zbrani podatki bodo podlaga za načrtovanje ukrepov s tema tujerodnima vrstama.

Vključijo se lahko vsi

Cilj projekta LIFE ARTEMIS je povečati osveščenost splošne javnosti in zasebnih lastnikov gozdov o škodi, ki jo v gozdovih povzročajo invazivne tujerodne vrste. V ta namen so že pripravili opozorilni seznam tujerodnih vrst, ki v Sloveniji še niso prisotne oziroma se pojavljajo v manjšem obsegu in jih je s primernimi ukrepi še mogoče odstraniti oziroma preprečiti njihovo širjenje. Za sporočanje podatkov o pojavu teh vrst so vzpostavili spletno in androidno aplikacijo "Invazivke", ki jo najdete na naslovu https://www.invazivke.si/ in v Google Play.

Zlezava nedotika | Avtor: Zavod RS za varstvo narave, Luka Oman, Zavod Symbiosis Zavod RS za varstvo narave, Luka Oman, Zavod Symbiosis

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.