Tudi na slovenskem tržišču se pojavljajo izdelki, označeni po pet barvnem sistemu NutriScore, ki so zmedli našega bralca. Gre za označevanje hranilne vrednosti hrane, ki pomaga potrošnikom hitro prepoznati, kako zdrava so določena živila na osnovi njihove sestave.
Sistem NutriScore je bil sicer uveden kot del evropskega prizadevanja za izboljšanje prehranskih navad in ozaveščanje o pomenu zdrave prehrane. Prvič se je pojavil v Franciji leta 2017, danes pa je prisoten v več državah EU, kot so Španija, Belgija in Nemčija.
Zavrnili so ga, ker bi predstavljal breme za živilsko industrijo
Poleg tega se je Evropska komisija že leta 2020 zavezala, da bo do konca leta 2022 predlagala usklajeno obvezno poenostavljeno označevanje hranilne sestave živil. To ji sicer ni uspelo, ker ni dosegla konsenza med državami članicami. Je pa med kandidati izstopal NutriScore, ki so ga nedavno preučevali tudi slovenski raziskovalci na Inštitutu za nutricionistiko. Marca lani so v znanstveni reviji Food Frontiers objavili prvo sistematično evalvacija posodobljenega algoritma NutriScore. Ugotovili so, da so bile številne pomanjkljivosti, zaradi katerih je NutriScore naletel na kritike, odpravljene, posodobljen sistem pa je opazno strožji in "kaznuje" visoke vsebnosti soli in sladkorja, izboljšala pa se je ocena živil, kot so oljčno olje, oreščki, nekateri siri in ribe.
Prof. dr. Igor Pravst je ob tem dejal, da evropska zakonodaja zelo omejuje možnost naslavljanja nekaterih predlaganih izboljšav – na primer upoštevanja vsebnosti posameznih mikrohranil in polnozrnatih sestavin. "Trenutno na živilih podatki o teh sestavinah niso obvezni, zato jih tudi modeli za profiliranje živil težko upoštevajo. Potrebne bi bile obsežne zakonodajne spremembe, da bi takšne podatke lahko vključili v sistem profiliranja živil, ki bi bil uporaben v praksi. Takšne podatke lahko upoštevamo v raziskavah, za živilsko industrijo pa bi predstavljali precejšnje breme," je ugotavljal.
Predlog uvedbe sistema Nutriscore na nivoju EU je naletel na močno nasprotovanje posameznih držav in proizvajalcev hrane.
Kje pa ga lahko najdemo v Sloveniji in kaj trgovci menijo o uvedbi takšnega označevanja hrane?
Med prvimi podjetji, ki so na mednarodni ravni uvedla prostovoljno označevanje hranilne vrednosti živil, je bil Lidl. "S preglednim označevanjem izdelkov, med drugim tudi z oznako NutriScore, želimo kupcem omogočiti, da se pri nakupu lahko lažje odločijo, ali bodo posegli po izdelkih, ki imajo bolj ugodne prehranske lastnosti," pojasnjujejo.
V Lidlu Slovenija so oznako NutriScore na embalaži izdelkov lastnih blagovnih znamk sistematično začeli uvajati v poslovnem letu 2023, količino izdelkov s to oznako pa odtlej vsako leto povečujejo, hkrati pa optimizirajo recepture obstoječih izdelkov z namenom izboljšanja ocene NutriScore. "Naš cilj do konca poslovnega leta 2025 je uvesti dodatne oznake za sestavo izdelkov in hranilno vrednost," poudarijo.
Tudi v Hoferju spremljajo razvoj in področje vpeljave sistema NutriScore. Vsi njihovi izdelki so opremljeni s pregledno klasično prehransko tabelo, NutriScore, ki dodatno obvešča o hranilni vrednosti izdelkov, pa kupci zaenkrat najdejo le na določenih izbranih izdelkih.
V Mercatorju označevanju živil, ki bo potrošnikom dalo takojšno in jasno informacijo o živilu, podpirajo, "predvsem pa podpiramo enoten način označevanja (t. i. "front-pack nutrition labeling") na nivoju države".
Za lastne proizvode podobne označbe, ki so v skladu z evropskimi uredbami, že uporabljajo, recimo pri vseh izdelkih blagovne znamke Active Zone in nekaterih izdelkih Garden Good. "Izdelki so na prvi strani embalaže označeni s t. i. semaforjem, ki potrošniku sporoča, kakšna je energijska vrednost, koliko maščob, nasičenih maščob izdelek vsebuje, kakšen je delež sladkorjev, soli, vse preračunano na porcijo in v skladu s priporočenimi vnosi za povprečno odraslo osebo," pojasnjujejo.
Ker v Sloveniji še ni sprejet nacionalni pravilnik o označevanju, v Mercatorju pravijo, da te označbe še ni dovoljeno uporabljati, so pa z NutriScore lestvico označeni izdelki, ki prihajajo iz držav EU, v katerih so nacionalni predpisi o ustreznosti takšnega označevanja sprejeti. "Vsekakor pa se označevanje NutriScore po ugotovitvah Inštituta za nutricionistiko, s katerim tvorno sodelujemo že vrsto let, dobro ujema s priporočili Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti ter smernicami za omejevanje oglaševanja živil otrokom," pravijo. Želijo si, da bi bila na nacionalni ravni kmalu sprejeta sistemska rešitev glede enotnega označevanja živil.
Uporabo shem in označb, ki uporabnike informirajo o kakovosti živil in njihovi hranilni vrednosti, podpirajo tudi v Tušu. "Konkretne sheme, ki jo navajate, pri nas nimamo vzpostavljene. Imamo pa v ponudbi jasno označene izdelke slovenskega porekla, vključno z izdelki iz sheme Izbrana kakovost," še pravijo.
Ne kupujte pakirane hrane, ki ima natisnjeno analizo sestave. Zagotovo je svinjarija, ki vsebuje sladkor in vse, česar nočete.
Zakonsko je treba urediti obvezno označevanje jedi ki vsebujejo mlete črve in hrošče
Prazen prispevek. Nihče ni dobil ustreznega odgovora...