Regrat je več kot le pomladni znanilec – je tudi učitelj potrpežljivosti in vztrajnosti. Povsod ga najdemo: v mestih, ob robovih cest, celo na najbolj neuglednih in neugodnih krajih, kjer kljubuje razmeram in dokazuje, da je mogoče zacveteti tudi tam, kjer se zdi nemogoče.
Otrokom je zanimiv, saj ponuja številne možnosti za igro: stebelca so lahko naravna piščal oziroma trobila, puhaste "lučke" pa ostajajo neizčrpen vir zabave za najmlajše, pogosto pa se jih razveselimo tudi odrasli. A odraslim je regrat bolj dragocen predvsem zaradi svojih številnih zdravilnih lastnosti.
O vsestranskosti in zdravilni moči te izjemne rastline smo se pogovarjali z Lovrom Vehovarjem, biologom, zeliščarjem in permakulturnim načrtovalcem, ki regrat opisuje kot eno najbolj uporabnih rastlin našega okolja.
Lovro Vehovar
Regrat
Regrat spada med košarnice – njegovi cvetovi so pravzaprav drobni cvetki, združeni v značilno košarasto socvetje. Že znanstveno ime regrata je samo po sebi zelo zgovorno glede njegovih zdravilnih učinkovin. Latinsko ime je Taraxacum officinale: Vehovar pojasni, da je 'officinalis' pogosto pridevnik pri rastlinah, ki so jih uporabljali v officinah – posebnih delavnicah v samostanih, kjer so menihi pripravljali zdravilne napitke, čaje in mazila. Zato imajo številne najbolj znane zdravilne rastline v svojem imenu ta pridevnik. 'Táraxis' v grščini pomeni zmedenost, nemir, 'ákos' pa zdravilo. Torej gre za zdravilo za nered, zdravilo za zmešnjavo, in zato naj bi to rastlino v starodavnih časih uporabljali za razne bolezni, ki so povzročile nemir v telesu. "To bi bilo po sodobnih spoznanjih čisto umestno, ker regrat čisti in ureja presnovo, prebavo in vse te notranje sokove, kar se tudi na zunaj vidi kot neki red," pravi Vehovar.
Kako lahko uporabimo regrat, da koristimo njegove zdravilne učinke?
Pri nabiranju regratovih cvetov moramo biti pozorni, da naberemo cvetove, ki imajo sredino še malo zaprto, ne smejo biti povsem razcveteli. Prav tako regratovih cvetov ne smemo nabirati na deževen dan ali neposredno po dežju, ko so še vlažni, saj lahko prevelika vsebnost vode povzroči, da se pri pripravi sirupa sladkor prehitro stopi in zavre, kar pokvari postopek. Zato tudi ni priporočljivo, da nabirate cvetove zjutraj, ko je še rosa, ampak bolj proti poldnevu. Če že vztrajate pri nabiranju cvetov ob vlagi, pa jih, preden se lotite priprave sirupa, dva dni sušite.
Še bolj pomembno pa je, da regrat nabiramo na čistih krajih. Spomladi kmetje pogosto škropijo polja in travnike s pesticidi, herbicidi in drugimi biocidi, zato se je nabiranju regrata v bližini obdelovalnih površin, vinogradov in njiv priporočljivo izogniti. Če nabiramo regrat na takšnih območjih, tvegamo možne alergijske reakcije na ostanke škropiv, ki so se nabrali na rastlini. Podobno velja tudi za regrat, ki raste ob prometnih cestah, saj lahko vsebuje onesnaževalce iz izpušnih plinov. Za varno in zdravo uporabo regratovih cvetov izbirajmo travnike in območja daleč stran od škropljenih polj in prometnih cest – torej regrat nabirajmo v naravi, kjer je rastlina rasla brez stika s kemikalijami in industrijskim onesnaženjem.
Regratov sirup
Sirup iz cvetov regrata lahko naredimo na dva načina:
- Postopek je podoben pripravi sirupa iz smrekovih vršičkov: v kozarec izmenično nalagamo plast sladkorja in plast regratovih cvetov ter to ponavljamo, dokler ne zapolnimo kozarca. Nato damo kozarec na toplo (lahko na sonce, ob peč, radiator ... ) in počakamo, da se to raztopi. To navadno traja dva tedna, včasih pa se raztopi še prej, odvisno od vlage in temperature. Nato sirup precedimo, cvetove pa še dodatno ožamemo s kuhinjsko ali laneno krpo, da dobimo vse zdravilne učinkovine iz rastline. Dobili bomo gost sirup, ki ga lahko uporabljamo tudi kot med: si ga namažemo na kruh, ga prelijemo čez peciva ...
- Lahko pa ga naredimo podobno kot sirup iz bezgovih cvetov: pri tem postopku pasteriziramo. Najprej regratove cvetove namočimo v vodo in jih počasi segrejemo do vrenja. Nato lonec odstavimo in pustimo cvetove v vodi namakati približno 12–24 ur, da sprostijo vse učinkovine. Nato tekočino precedimo, cvetove lahko tudi rahlo ožamemo. V dobljeno tekočino dodamo sladkor – približno kilogram sladkorja na liter tekočine; količino lahko prilagodimo glede na želeno sladkost – in po želji še sok ene ali dveh limon za svežino in boljši okus. Tekočino nato počasi kuhamo na nizki temperaturi, dokler ne dobimo goste sirupaste konsistence, nato pa sirup še dodatno segrejemo na približno 70-80 stopinj Celzija, to temperaturo vzdržujemo nekaj minut in nato še vroč sirup zapremo v sterilizirane steklenice ali kozarce.
Sirup je treba hraniti v stekleničkah in na hladnem, najbolje v kleti ali hladilniku. Takšni sirupi nimajo neomejenega roka trajanja, pravzaprav se kaj kmalu pokvarijo. Če so res v hladilniku, lahko zdržijo do zime, če pa ni optimalnih temperatur in vlage, pa se lahko tisti sirupi, ki jih pripravljamo spomladi, pokvarijo že do poletja, opozarja Vehovar. Če pripravljamo sirup na drugi način, kjer pasteriziramo, lahko ostane užiten malo dlje, približno eno leto. Pokvarjen sirup prepoznamo po tem, da je bolj moten, ima neprijeten (kislast) vonj, ob robu stekleničke pa se začnejo delati mehurčki, kar nakazuje na to, da je prišlo do vrenja sladkorja.
Regratov sirup je izredno krepčilen in odličen za krepitev imunskega sistema. Vehovar ga priporoča zlasti v obdobju okrevanja po bolezni: "Če smo ravno kaj preboleli, nam lahko pomaga hitreje obnoviti moči." Tako je odlično, če ga uživate prav zdaj, spomladi, ko nam primanjkuje vitaminov in mineralov in ko se mora telo sčistiti.
Regratovo olje
Vehovar je za Žurnal24 zaupal tudi, kako pripraviti regratovo olje oziroma mazilo: "Z regratovimi cvetovi skoraj do vrha napolnimo kozarec, nato pa jih prelijemo z navadnim rastlinskim ali olivnim oljem ter pustimo, da se na soncu namakajo. Pri tem pazimo, da pokrova ne zatesnimo povsem, ali pa namesto pokrova uporabimo gazo, ki jo pritrdimo z elastiko. Želimo namreč, da voda iz kozarca izhlapi. Regratovi cvetovi naj se v olju namakajo od 2 do 4 tedne, pri tem pa vsakih nekaj dni kozarec nežno pretresemo, da preprečimo nastanek plesni in olajšamo izločanje učinkovin. Nato regratove cvetove ocedimo podobno kot pri sirupu – odlijemo zgornji del, kjer je večinoma olje, spodnji del, kjer je usedlina vode, pa zavržemo. Če želite, da je še bolj mastno, lahko dodate še vosek. Nato lahko olje še dodatno prefiltriramo skozi filter za kavo in ga shranimo v temne stekleničke. Olje hranimo v temnem in hladnem prostoru; uporabno je približno eno leto, če ga pravilno shranjujemo. Ni pa užitno: ekstrakt v olju lahko uporabljamo kot mazilo za nego, za kožne težave, za lepše lase, pri revmatičnih obolenjih oziroma težavami s sklepi ... " Opozarja pa, da regratovega olja oziroma mazila nikakor ne smete nanašati na sveže rane.
Regratove korenine
Zdaj ni pravi čas za nabiranje korenin, saj je zdaj cvet izčrpal že večino zdravilnih učinkovin iz rastline, poleg tega pa ima zdaj korenina veliko mlečka, ki bi nam povzročal težave pri sušenju. Korenine regrata je najbolje izkopati čisto v začetku sezone, torej ob koncu zime oziroma zgodaj spomladi, preden listi poženejo. Tisti, ki imajo težave s sladkorjem, pa naj korenine regrata uživajo konec poletja oziroma jeseni, saj takrat vsebujejo največ inulina.
Regratov čaj
Iz regratovih korenin pripravimo čaj. Vehovar opozarja, da je pri sušenju korenin za čaj treba korenino posušiti celo in je ne razkosati: "To pa zaradi tega, ker takrat mleček oksidira in spremeni lastnost." Korenine je vedno treba sušiti na toplem, najbolje jeseni ali pozimi ob peči oziroma radiatorju. Sušite jih od 10 do 14 dni, da bodo res trde in lomljive. Ko so posušene, jih shranite v temno, suho in hladno shrambo v steklenih kozarcih ali platnenih vrečkah. Kadar želite pripraviti čaj, razlomite posušeno korenino, jo prelijte z vrelo vodo (približno 2 dl za eno čajno žličko korenin) in pod pokrovom pustite stati 10–15 minut. Nato precedite in popijete.
Regratova korenina ima tudi blago diuretično delovanje – spodbuja odvajanje vode iz telesa, kar pomaga razbremeniti ledvice in zmanjšati zastajanje tekočine. Zaradi bogate vsebnosti antioksidantov (predvsem fenolnih spojin), ima tudi protivnetne lastnosti in lahko pripomore k zaščiti jeter ter spodbujanju njihovega razstrupljanja. Številne raziskave so celo pokazale, da ekstrakti iz regratove korenine lahko zavirajo rast nekaterih vrst rakavih celic, vendar so za dokončne trditve potrebne še dodatne klinične raziskave.
Regratova kava
Iz regratovih korenin pa lahko pripravimo tudi regratovo kavo. Za kavo lahko korenine naberemo kadarkoli v letu. Regratova kava sicer nima posebnih zdravilnih učinkov; uživamo jo predvsem iz kulinaričnih razlogov, saj ima podoben grenak okus kot prava kava iz kavovca. Tudi ni poživilo, saj nima kofeina, "bolj je krepčilo", Vehovar razlaga, da ima razne grenčine in sladkorje, ki blagodejno vplivajo na presnovo in prebavo, zaradi česar telo lažje funkcionira.
Kdo ne sme uživati regrata?
Čeprav ima regrat številne blagodejne učinke na zdravje, pa njegova uporaba ni primerna za vsakogar. Previdnost je potrebna pri posameznikih, ki so alergični na rastline iz družine košarnic, kamor poleg regrata sodijo tudi marjetice, krizanteme in ambrozija. Takšni posamezniki lahko ob uživanju regrata doživijo alergijske reakcije, kot so srbenje, otekanje ali težave z dihanjem.
Prav tako naj bodo pri uporabi regrata previdni tisti, ki imajo težave z žolčem. Ker regrat spodbuja izločanje žolča, lahko povzroči poslabšanje simptomov ali celo sproži napad.
Druge divje rastline, ki jih lahko uporabite kot alternativo regratu
Večina rastlin z rumenimi, regratu podobnimi cvetovi, je užitnih. Poleg regrata so v tem času užitne tudi druge košarnice, recimo cikorija (ali navadni potrošnik), ki jo lahko uživamo kot solato ali kot kavni nadomestek, po besedah Vehovarja pa je še okusnejši od regrata navadni svinjak (lat. Hypochoeris radicata).
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Bog ne daj delati konkurence prof. Igorju in Irmi Ogorevc..To je njuno področje..