Zdravje > Prehrana
13676 ogledov

Oglasi kmetijskega ministrstva razburjajo davkoplačevalce

Meso Profimedias
"Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z novo oglaševalsko kampanjo prevzelo mesto Ministrstva za zdravje in nam začelo pridigati o "zdravi" prehrani," so se razjezili v Slovenskem Veganskem društvu.

“V promocijskem članku so zapisali, da je priporočljivo zaužiti od 300 do 500 gramov mesa tedensko. Statistika pa kaže, da povprečni Slovenec tedensko poje 1.800 gramov mesa, kar je kar okoli 4 do 6-krat preveč!” opozarjajo v društvu. Ob tem dodajajo, da je stališče “največje in najuglednejše prehranske organizacije na svetu za zdravo prehrano - AND, potrebno tedensko pojesti točno nič gramov mesa.”

V društvu so povzeli tudi stališča Slovenskega Inštituta za nutricionistiko, po katerih vsaj polovica prebivalk in prebivalcev Slovenije ne zaužije dovolj sadja in zelenjave. “Prav tako je iz Unicefovega poročila razvidno, da so slovenski otroci eni izmed najdebelejših v Evropi. Debelost je povezana z mnogimi degenerativnimi boleznimi,” pravijo. Zato se sprašujejo, zakaj potrebujemo dodatno reklamo za kalorijsko gosto prehrano, kot je meso.

“Zakaj ne bi namesto mesa raje oglaševali na primer zelenjave, ki vsebuje manj kalorij in je obenem bogata z mikrohranili? Slovenci dejansko pojemo premalo vseh drugih živil, ne pa premalo mesa. Pojemo premalo stročnic, polnozrnatih žit, sadja, zelenjave, oreščkov in semen,” naštevajo v Slovenskem veganskem društvu.

V oglasu je meso izpostavljeno kot pomemben vir določenih hranil. “Čeprav ta trditev načeloma drži, je seveda zelo zavajujoča. Meso namreč ni niti edini niti dober vir teh hranil. Zgolj vsebnost določenih hranilnih snovi v živilu, brez upoštevanja vpliva celotnega živila na zdravje, še ne naredi zdravega živila,” pojasnjujejo v društvu. Dodajajo, da je v mesu poleg v reklami promoviranih hranilnih snovi še veliko drugih, ki ne koristijo oziroma celo škodujejo. Ob tem naštevajo hemsko železo, nasičene maščobe, holesterol, policiklične aromatske ogljikovodike, heterociklične amine in tako dalje. Poudarjajo, da v mesu primanjkuje hranilnih snovi, ki jih Slovenkam in Slovencem primanjkuje, kot so vitamin, antioksidanti, folne kisline in tako dalje.

Niso edini

Oglas za promocijo mesa sicer ni zmotil le članov Slovenskega veganskega društva. Odprto pismo ministru Dejanu Židanu sta poslala tudi znana slovenska prostovoljca Jure Poglajen in David Zorko. S prvim delom oglasa, kjer se promovira slovenske izdelke, se strinjata. Ne strinjata pa se z navedbami, da je meso pomemben vir beljakovin, ki jih naš organizem potrebuje za normalno rast, razvoj in delovanje: “Zagotovo ni meso edini vir esencialnih beljakovin in zato potreben kot del naše uravnotežene prehrane.”

“Še več, Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2015 uvrstila mesne izdelke med možne in zelo verjetne povzročitelje več tipov raka,” pravita. “Nedopustno se nama zdi, da ministrstvo in država, zavoljo večje prodaje mesa, ki ga že tako preko kmetijskih subvencij podpiramo vsi davkoplačevalci, na račun davkoplačevalskega denarja financira oglase, in to na televiziji, ki jo plačujemo davkoplačevalci, zavaja svoje državljane, da naj bo meso del uravnotežene prehrane,” sta zapisala.

Zakaj prav promocija mesa

“Promocija mesa je eden od ukrepov, ki se izvaja v skladu z Zakonom o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Zakon je bil sprejet leta 2011,” so nam pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdrastvo in prehrano. V skladu z zakonom se promocija posameznega sektorja, kot so mleko, meso, sadje, zelenjava, vino, med, oljčno olje in žita, lahko po njihovih navedbah izvaja samo, če se zanj odloči sektor in promocijo tudi sofinancira.

Pojasnjujejo, da sta se sektor mleka in mesa v letu 2016 odločila, da vstopita v promocijo. “Naslednji pogoj za promocijo je, da sektor vstopi v shemo izbrana kakovost in certificirajo svoje proizvode po specifikaciji, ki jo je predhodno predlagal in potrdil sektor sam,” dodajajo.

Pravijo, da je bil tako v 2016 izveden razpis za triletno promocijo, ki jo delno financira sektor, delno pa država. “Izbrana agencija Futura izvaja promocijo in pripravlja sporočila v skladu z razpisom, ki je bil pripravljen v tesnem sodelovanju MKGP in sektorjev, v tem primeru mleka in mesa,” opisujejo.

Kampanja, ki se izvaja od 26. avgusta do konca leta 2017, je po njihovem opisu razdeljena na dva vsebinska sklopa, pri čemer prvi vsebuje splošna sporočila o mesu, drugi pa želi potrošnikom, ki iščejo meso lokalnega porekla sporočiti, da lahko meso, ki je slovenske reje, dodatno kontrolirano in je višje kakovosti, na polici najdejo pod označbo Izbrana kakovost Slovenija. “Skupaj za oba sklopa namenjamo nekaj manj kot 211.700 evrov,” so nam dejali.

Komentar ministrstva na obtožbe

Kot smo zapisali že zgoraj, Ministrstvo za kmetijstvo izvaja promocijo po zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, pri čemer zanjo prispevata tako sektor kot tudi država. “Naš namen ni spreminjati prehranjevalnih navad posameznikov, pač pa povedati potrošnikom, da je slovensko meso odlične kakovosti in okusa zaradi kakovostne krme, okolja, v katerem so vzrejene živali, skrbi rejcev za živali, skratka, da je, kot pravi slogan kampanje "slovensko meso super". Kakovost in okus pa se poznata po mnenju kuharjev tudi pri pripravi mesa v kuhinji,” pojasnjujejo idejo o kampanji.

puranje meso | Avtor: Profimedias Profimedias
Ker so potrošniki v raziskavah, ki so jih opravili pred začetkom izvajanja zakona o promociji izrazili željo, da bi slovenske proizvode posebej označili, so na Minsitsrstvu uvedli znak Izbrana kakovost - Slovenija, s katerim se za zdaj označujejo mlečni in mesni proizvodi, pri katerih je surovina slovenska, so višje kakovosti, sami postopki pridelave in predelave pa so dodatno kontrolirani. “V prihodnje bodo v sistem skupne promocije vstopili tudi sektor sadja, zelenjave, žita ... Takrat se bo promocija na način, kot se trenutno izvaja za sektor mleka in mesa, izvajala tudi za te sektorje,” obljubljajo na ministrstvu.

“Torej, sporočilo kampanje je, da je slovensko meso super, ker je okusno in kakovostno, in da ga potrošnik najde pod znakom izbrana kakovost – Slovenija,” pravijo in dodajajo, da vzporedno sporočajo tudi splošna dejstva o mesu, da je denimo meso pomemben vir beljakovin, “ki so v skladu z veljavnimi prehranskimi smernicami, da naj bo meso del uravnotežene prehrane.” Ob tem zaključujejo, da vsakemu posamezniku prepuščajo odločitev, kaj bo vključil v svoj jedilnik.

Trenutno splošno veljavne smernice o zdravi prehrani

“Uravnotežena prehrana je v veliki meri sestavljena iz ogljikovih hidratov, več kot 50 odstotkov energijskih potreb, ki jih zaužijemo predvsem z žiti, zelenjavo, krompirjem in sadjem, ter iz manjšega deleža maščob, do 30 odstotkov energijskih potreb, predvsem iz rastlinskih maščob in rastlinskega olja,” je opsiala izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dodaja, da bi morali približno deset do 15 odstotkov energije pridobiti iz živalskih in rastlinskih beljakovin, na primer iz mleka in mlečnih izdelkov, mesa, rib ter žit, krompirja in stročnic.

S pestrim, uravnoteženim jedilnikom lahko po njenih navedbah zagotovimo priporočeno količino energije in hranilnih snovi v prehrani posameznika. Zato je v dnevno prehrano po njeni oceni potrebno vključiti čim več raznovrstnih živil v okviru posameznih skupin živil. Pravi, da so poleg pestre ponudbe živil v obrokih hrane, pomembne tudi različne tehnike priprave hrane ter gastronomski vidik prehranjevanja: “Glede na priporočila, bi moralo biti v prehrani približno 80 odstotkov potrebne energije zaužite z živili z visoko hranilno in hkrati z nizko energijsko gostoto.”

Otroci v vrtcu | Avtor: Profimedias Profimedias
Cirila Hlastan Ribič pravi, da je meso bogat vir beljakovin visoke biološke vrednosti, vitaminov B1, B2, B12, železa in drugih mineralov. Železo po njenih besedah potrebujemo za rast telesnih celic in mišičnega tkiva, potrebujejo pa ga tudi drugi organi in imunski sistem. Dodaja, da se v telesu železo bolje absorbira iz mesa kot iz zelenjave in žit, vendar pa je treba po njenih besedah izbirati manj mastno ali nemastno meso.

“Meso, ribe, perutnina, jajca in mlečni izdelki vsebujejo večji delež živalskih beljakovin. Stročnice in oreški predstavljajo pomemben vir rastlinskih beljakovin. Meso in predvsem mesni izdelki lahko vsebujejo velik delež skupnih in nasičenih maščob. Mastni kosi mesa vsebujejo tudi do 25 odstotkov maščob, mesni izdelki pa še več,” opozarja.

Priporoča izbiro manj mastnega mesa oziroma da vidno maščobo odstranimo: “Zaradi pestrosti prehrane vključimo rdeče meso kot je govedina, svinjina, ovčetina, konjsko meso, divjačina in drugo, v tedenski jedilnik dva do tri krat, perutnino pa od enkrat do tri krat. Dvakrat na teden priporoča uživanje rib. Enkrat do dvakrat na teden priporoča brezmesni dan, ki vključuje mlečne izdelke, jajca, stročnice ali izdelke iz stročnic."

“Morske ribe vsebujejo več esencialnih maščobnih kislin, vitamina A in D ter joda kot sladkovodne ribe. V primerjavi z mesom klavnih živali priporočamo uživanje mastnih morskih rib,” opisuje Cirila Hlastan Ribič. Zaradi velike vsebnosti holesterola in nasičenih maščob ne priporoča uživanja večjih količin drobovine. Priporoča zmerno in občasno uporabo mesnih izdelkov: “Izberimo take, kjer se vidi struktura mesa, na primer šunka, piščančje prsi in ne tistih, kjer je struktura homogena zaradi mletja.”

“Mesne izdelke rajši zamenjate z ribami. Izbirajmo pusto meso in perutnino brez kože. Iz mesa odstranimo vso vidno maščobo in ga termično obdelamo na način, ki zahteva minimalno prisotnost dodatne maščobe, hkrati pa pazimo, da ga ne prepečemo preveč.”

Prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Ali pojemo Slovenci premalo mesa?

“Po več kot desetletju načrtnega dela in Raziskav vedenjskega sloga in zdravja odraslih prebivalcev Slovenije (2001-2004-2008-2012-2016) ugotavljamo, da se kažejo nekateri trendi v smer bolj zdravega načina prehranjevanja, predvsem pri razporejanju dnevnih obrokov in uživanju brezalkoholnih pijač,” pojasnjuje Cirila Hlastan Ribič.

Različne doslej opravljene nacionalne raziskave sicer kažejo, da Slovenci in Slovenke res še vedno uživamo premalo zelenjave, sadja, polnovrednih žit, stročnic ter rib. “Glede mesa ugotavljamo, da ga prebivalci Slovenije zaužijejo v mejah priporočenih količin, večji problem pa predstavljajo mesni izdelki, ki jih prebivalci Slovenije zaužijejo v prevelikih količinah in prepogosto, še posebno manj kvalitetne izdelke,” je sklenila.

anja.scuka@zurnal24.si

Komentarjev 96
  • LukaMB 10:52 19.oktober 2017.

    Meso spodbuja športne dosežke, saj povečuje agresivnost in voljo do zmage v trenutku največjih naporov. Zdrava hrana je uravnotežena prehrana v katerem meso nikoli ne sme manjkati. Vegiji, če hočete biti bieberji anoreksični in nezdravi ter če hočete da boste ...prikaži več vi ali vaš otrok vedno na zadnjem mestu na tekmovanjih, potem boste videli kje tiči razlog za to. Človek je že od začetka bil lovec in nabiralec, kjer je meso predstavljalo glavnino. Liberalno-tečno zatežene vegije pa noben ne prenaša.

  • branka 16:56 16.oktober 2017.

    Živinoreje je nepotrebno izkoriščanje in mučenje živali, nihče nobenemu ne soli pameti, vegansko društvo je želelo le opozoriti, da meso NI "super hrana" (še ministrstvo je reklo, da je pač okusno in zato "super") briga njih za vaše zdravje! Živil, ...prikaži več ki vsebujejo veliko belakovin mrgoli in če je mogoče živeti polno, vitalno, zdrava polno življenje na rastlinski prehrani ZAKAJ bi še naprej podpirali nepotrebno izkoriščanje in mučenje? Ste že čisto brez vesti?

  • Pepa 06:44 16.oktober 2017.

    Jaz sem tudi davkoplačevalec, pa me ni nič razburilo. Če pa se neki exstremisti nekaj jezijo, pa napišite, da se jezijo veganio in ne davkoplačevalci.