Zdravje > Prehrana
6962 ogledov

"Popolnoma smo izgubili nadzor nad hrano"

Hrana in covid Epa
"Večina ljudi na Zahodu sploh ne ve, od kod prihaja hrana, ki jo vsakodnevno uživajo," je poudarila večkrat nagrajena avtorica.

Živimo v času, ko nam preti veliko nevarnosti, od klimatskih sprememb pa do pandemije covida-19. A kot je na konferenci o prihodnosti hrane, ki je potekala v okviru 60-letnice Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, zatrdila osrednja govorka Carolyn Steel, nas lahko večine težav, ki nas pestijo, odreši prav hrana. Strokovnjakinja za hrano, po izobrazbi sicer arhitektka, namreč verjame, da je hrana izredno močna sila, ki že vseskozi oblikuje svet, zato je temu fenomenu nadela ime - "sitopia". Izraz je sestavljen iz dveh grških besed: sitos (hrana) in topos (kraj). V svoji knjigi 'Sitopia: Kako lahko hrana reši svet' je predstavila način, kako se lahko z vrednotenjem hrane približamo sanjam o zdravi in pošteni družbi. 

Vojna je prinesla porast industrijskega gojenja hrane

Kot je pojasnila TED govorka, je vprašanje, kako živeti, namreč tesno povezano z vprašanjem, kako jesti. Lovci in nabiralci iz časa prazgodovine so se zaradi hrane morali vseskozi seliti, ko so na določenem območju izčrpali skoraj vse naravne vire. Preobrat se je zgodil z razvojem kmetijstva, ko so ljudje posejali prva semena žita in zanje skrbeli vse do pridelka. Ker je žito hranljivo in preprosto za shranjevanje, so lahko z njim nahranili veliko ljudi, kar je omogočilo razvoj mest. 

Odnos med mestom in podeželjem je vseskozi igral pomembno vlogo, a vse manjšo vlogo je imelo sožitje, saj je mesto kmalu začelo izkoriščati podeželje za hrano. Vseeno pa so ljudje vseskozi vedeli, od kod prihaja hrana, z njo so imeli stik - vse do 20. stoletja, ki je prinesel preobrat v razmišljanju o hrani in naravi. Opustošenje, ki ga je prinesla vojna, je povzročilo porast industrijskega gojenja hrane. Žita je bilo preveč, zato so z njim začeli hraniti živino, ki je zaradi tega zbolevala. Zaradi nevzdržnega kmetovanja so zemljo hitro izčrpavali in so se morali zanašati na kemične pripravke, ki so zemljo začasno obogatili. 

Poleg tega je zaradi vse večje poseljenosti mest in oddaljenosti podeželja morala hrana zdržati dolgo pot, zato je bila močno procesirana. 

Poceni hrana ne obstaja, zanjo vedno nekdo plača visoko ceno

Steelova je poudarila, da prehranskega sistema zdaj ne urejajo več državne oblasti, temveč zgolj trg, ki skrbi predvsem za svoj profit. Vse več je območij, kjer sveže hrane sploh ni na voljo, posledično je vse več ljudi prekomerno težkih. "Večina ljudi na Zahodu sploh ne ve, od kod prihaja hrana, ki jo vsakodnevno uživajo," je dejala. Zahodna družba po njenih besedah tako temelji na ideji poceni hrane, ki pa v resnici ne obstaja, ker zanjo vedno nekdo plača visoko ceno - poceni delovna sila, zaradi škropiv izumirajoči organizmi, živali, ki jim krčimo habitat ...

"Državne oblasti bi se morale bolj vplesti v proizvodnjo hrane, na tem področju že celo stoletje niso storile ničesar," je dodala. Samo v ZDA živilska industrija proizvede pet tisoč kalorij na osebo na dan - v to so všteti tudi otroci, medtem ko povprečen človek dnevno potrebuje le dobrih 2,2 tisoč kalorij. "Ostalih 2,8 tisoč kalorij morajo nekako vsiliti, zato jih prodajajo s procesirano hrano. Ljudje pa se zaradi bombardiranja z oglasi hrani ne moremo upreti, zato plačujemo, da jemo preveč," je dejala Steelova.

Naš odnos do hrane se mora spremeniti

Hrana je s takšnim odnosom odgovorna za številne spremembe, ki smo jim priča, od globalnega segrevanja, do uničevanja habitatov živali, kar je posledično povzročilo porast številnih bolezni. To, da hrane ne cenimo, se mora spremeniti, preden bo prepozno, je dejala Steelova. 

Živilska podjetja imajo večjo moč od držav, popolnoma smo izgubili nadzor nad hrano, je opozorila. Po njenem mnenju bi morali ponovno vzpostaviti ravnovesje med mesti in podeželjem ter obuditi vezi s pridelovalci hrane. Veliki trgovci so namreč te vezi prekinili. 

"Vselej imamo izbiro. Ali pustimo, da krave jedo travo in živijo zdravo, ali jih hranimo z žitom. Ali pojemo hitro pripravljen obrok kar v avtu, ali pa si za večerjo vzamemo čas in jo pojemo v krogu družine. Hrano bi morali začeti bolj ceniti," je poudarila. 

Obstajata tudi dobro meso in slaba zelenjava

Pandemija je naš odnos do hrane po njenem opažanju vseeno nekoliko popravila, saj so ljudje ugotovili, da je tudi doma možno kuhati in tudi gojiti hrano ter si zanjo vzeti čas. Poleg tega, kot je dodala, se že dogaja nova evolucija v hrani, vrača se želja po ekološki, na vzdržen način pridelani hrani. "Monokultura namreč ni ne naravna in ne vzdržna," je zatrdila.

Skrbi pa jo tudi vzpon umetnega mesa in nadomeščanje proteinov živalskega izvora. Tovrstna visoko predelana živila se namreč predstavlja kot "zdravo" in manj škodljivo alternativo mesu, kar pa je po njenem mnenju zmotno, saj "obstaja tudi dobro meso in slaba zelenjava, kot tudi obratno - proizvodnja mandljev v Kaliforniji je denimo del problema, ne rešitve". 

nina.sprohar@styria-media.si

 
Komentarjev 14
  • rd2dmk2 19:47 19.september 2021.

    tukaj imam še eno pripombo. podpiram slovenskega kmeta. ampak naj on tudi mene. če štacuna računa za liter mleka 1€, zakaj mora kmet tud. čaki mal, ti men prodaš čisto mleko, brez stroškov embalaže, brez predelave, pred dostave in kar ...prikaži več naenkrat bi dal ceno tolko kot v štacuni. kmetje bodite fer.. ceno ki vam jo plača trgovec ob nakupu vaših produktov rade volje podvojim.. ee. ne bom pa plačeval isto ceno, kot je v štacuni. e to pa tud vi preveč odirate.

  • bobubob 16:52 19.september 2021.

    Hipokrat je menda povedal, da naj bo hrana zdravilo in zdravilo naj bo hrana.... Saj res, Hipokrat, prvi zarotnik v medicini. Pa tisti spodaj tudi, je končalv norišnici, ker je 'zapel' prezgodaj... https://www.britannica.com/biography/Ignaz-Semmelweis

  • peter992 15:10 19.september 2021.

    Po mojem ni bistvene razlike med poceni in drago. Ene trgovine, pač hočejo več. Ni rečeno, da je poceni tudi slabo. Kupiš, pač tam kjer lahko, da ti še kaj ostane.