Zdravje > Prehrana
7764 ogledov

To je nevarnost, ki se je premalo zavedamo in izhaja iz domače kuhinje

bolečine, ženska Žurnal24 main
e bolezni predstavljajo pomemben ter naraščajoč javno-zdravstveni in ekonomski problem v mnogih državah..

Zastrupitve s hrano so v poletnih mesecih zaradi visokih temperatur še posebej pogoste. Čeprav gre na srečo najpogostje le za kratkorajno slabost in prebavne težave, se lako konča tudi drugače, s hujšimi zdravstvenimi težavami. 

Kako si pomagati?

Sicer je za zastrupitve s hrano značilna poljubna kombinacija slabosti, driske in bruhanja. Pojavijo se lahko eno uro do štiri dni po zaužitju pokvarjene (okužene) hrane; nevarne bakterije se lahko pojavijo na surovem ali kuhanem mesu, ribah, mleku in mlečnih izdelkih, jajcih ter na pripravljeni hrani (na primer z majonezo), ki predolgo stoji na prostem (zunaj hladilnika), pri sobni temperaturi.

"Pri večini akutnih drisk, ki so posledica zastrupitve s hrano ali raznih okužb, je najpomembneje, da ustrezno nadomeščamo tekočino in izgubljene minerale," navaja Dr. Polona Campolunghi-Pegan iz Združenja zdravnikov družinske medicine, kjer svetujejo, da si bolnik pri bruhanju pomaga s pitjem tekočine v malih količinah (žlica ali požirek na nekaj minut. "Počasno pitje preprečuje hitro širitev želodca, saj le-ta povzroči slabost in bruhanje."

Driska | Avtor: Profimedias Profimedias

Velik javno-zdravstveni problem

Da so okužbe pogoste, potrjuje tudi statistika, saj po podatkih angleške agencije Food Standards Agency kar 80 odstotkov ljudi ne prijavi zdravstvenih težav, za katere so prepričani, da so posledica okužbe, ki se prenaša z živili. Po ocenah, ki jih navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), naj bi se sicer z živili vsako leto okužilo kar okoli 130 milijonov Evropejcev.

"Bolezni, ki se prenašajo z živili, predstavljajo pomemben in naraščajoč javno-zdravstveni in ekonomski problem v mnogih državah. Po ocenah je 130 milijonov Evropejcev, 76 milijonov Američanov in 5,4 milijona Avstralcev letno prizadetih z občasnimi zdravstvenimi težavami, ki so bile pogojene z živili," opozarjajo na NIJZ.

Največ zastrupitev je posledica ravnanj z živili v domači kuhinji

Mnoga živila, ki jih kupujemo in pripravimo doma, so pogosto onesnažena z naravno prisotnimi patogenimi mikroorganizmi, ki jih ne moremo niti videti, vonjati, okušati ali zaznati z otipom. Ko pa jih zaužijemo, lahko povzročijo resne bolezni ali celo smrt. 

"Hrana pa ni edini prenašalec mikroorganizmov v domačo kuhinjo. Prisotnost domačih ljubljencev in umazanega perila v domači kuhinji ni nekaj nenavadnega, kuhinjo so celo uporabljali za vzdrževalna dela na motornem kolesu, vrtnarske aktivnosti in rejo kokoši," navajajo na NIJZ, kjer dodajajo tabelo, na kateri je razvidno, kje vse je mogoče najti te bakterije. 

Bakterije v kuhinji | Avtor: NIJZ NIJZ

Število primerov bolezni, ki se prenašajo s hrano, pa lahko zmanjšamo s čistočo kuhinje in njeno uporabo predvsem pri pripravi hrane. Na NIJZ še opozarjajo, da veliko odgovornost za varnost hrane nosi potrošnik, ki hrano kupuje, shranjuje, obdeluje, pripravlja in nudi sebi in drugim. "Potrošniki smo pomemben zadnji člen v živilski verigi, ki zagotavljamo varno hrano, in preprečujemo bolezni, ki se z njo lahko prenašajo," dodajajo. 

Epidemiološko raziskovanje izbruhov bolezni, ki so pogojene s hrano, kaže, da večina obravnavanih primerov ni zgolj posledica ne-upoštevanja pravil dobre higienske prakse, temveč tudi pomanjkanja znanj o higieni in pomanjkljive usposobljenosti za varno rokovanje z živili, dodajajo strokovnjaki. 

hladilnik, zdrava hrana Namig dneva Zdravje Česa ne shranjujemo na vratih hladilnika

Zaradi vsega tega je redno čiščenje in vzdrževanje kuhinj ter pripadajočih prostorov, kuhinjske opreme, posode, pribora, pripomočkov, posod za odpadke, še kako pomembno, da o primerni nabavi in shranjevanju živil sploh ne govorimo. 

NIJZ: "Pomembno je preprečevanje navzkrižnega onesnaženja. Surova živila, kot so meso, perutnina, jajca, ribe, pa tudi neočiščena zelenjava, sadje in druga živila, lahko onesnažijo ostala živila. Zato si je treba po rokovanju z njimi skrbno umiti roke in čim prej očistiti vse površine, s katerimi so prišla v stik, odpadke pa takoj odstraniti v posode za odpadke."

 

Meso; odmrzujemo ga počasi, najbolje v hladilniku, in nikakor ne čez noč kar v kuhinji. Pazimo, da se tekočina pri odmrzovanju ne bo razlivala na ostala živila v hladilniku. Sveže Meso tik pred obdelavo operemo pod tekočo, neoporečno in hladno vodo.

Zelenjava in sadje;  lahko vsebujeta škodljive kemijske snovi in plesni, zato ju je treba zelo skrbno očistiti in dobro oprati pod tekočo vodo.Nikoli ne uporabljajmo istega noža za rezanje surove in kuhane hrane, ne da bi ga vmes oprali in razkužili. 

"Pri delu v kuhinji dosledno pazimo na preprečevanje  prenosa klic preko površin, pripomočkov, pribora, kuhinjskih krp. Salamoreznico in ostale kuhinjske aparate po uporabi takoj očistimo do suhega."

Toplotna obdelava 

Da se izognemo zastrupitvi s hrano, je še kako pomebna toplotna obdelava živil. Predvsem perutnina je lahko gojišče bakterije salmonele, za katero je značilno, da preživi zamrzovanje, a jo uničimo z visoko temperaturo kuhanja ali pečenja. Pravilno toplotno obdelana je takrat, ko je njen sok bister, če jo prebodemo. Svinjina mora biti dobro toplotno obdelana zaradi glist. Središčna temperatura mesa med pripravo mora biti okoli 85 stopinj Celzija.

Pazljivo s kuhinjskimi deskami

Posebej prijazno mesto za razmoževanje bakterij, še posebej v teh vročih dneh so na primer kuhinjske deske. Na NIJZ navajajo, da jih je treba obvezno ločiti glede na namen uporabe; "kruh režemo le na deski, namenjeni izključno za ta namen, termično obdelanega mesa, delikates in ostalih gotovih živil nikoli ne režemo na deskah, na katerih režemo surovo meso. Za pripravo surovih živil je priporočljivo, da ločimo deske za pripravo naslednjih živil: za surovo meso, surovo perutninsko meso in surovo zelenjavo."

Katera je primernejša, plastična ali lesena?

Ob tem pogosto uporabljenem kuhinjskem pripomočku omenimo zanimivo ameriško raziskavo. Raziskovalci Univerze Winsconsin so se lotili primerjave med plastičnimi in lesenimi kuhinskimi deskami. Ker se na lesenih deskah po večkratni uporabi pojavijo večje reže, se zdi, da plastična različica boljša, kar pa očitno ne drži.  Pastične deske so očitno prijazno mesto za razmnoževanje bakterij. Raziskava je namreč pokazala, da bakterije, vključno s salmonelo, na leseni deski niso preživele čez noč, za razliko od deske iz plastike, kjer so se enake bakterije samo še razmnožile.

Deska za rezanje Zdravje Strokovnjaki svetujejo, katera deska za rezanje je primernejša

Pripomočki, ki jih je treba pogosto menjati

Na deskah za rezanje zelenjave in mesa je približno 200 odstotkov več fekalnih bakterij kot na pokrovu školjke, so pokazale raziskave. Svetujejo, da se deske za rezanje menja vsakih dvanajst mesecev. 

kuhinja - rezalne desker | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
Ob tem naštevajo še druge predmete, ki so pravo leglo bakterij in za katere je treba poskrbeti, da so redno očiščeni in zamenjani. V gobici za čiščenje posode je v povprečju več kot deset milijonov bacilov na dva kvadratna centimetra. 

Podobno umazana je tudi statistika kuhinjskih krp. Raziskava je pokazala, da je 89 odstotkov kuhinjskih krp okužena z E.Coli, kar je eden glavnih vzrokov trebušnih bolezni. Krpe je tako treba najmanj enkrat tedensko oprati na 60 stopinjah. 

 

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice