Zdravje
3111 ogledov

Sam? ni panike

Študenti na univerzi Profimedia
Študentje so v epidemiji obveljali za najbolj zapostavljene, tudi v smislu duševnega zdravja, čeprav gre za generacijo v pregovorno najlepših letih. Študentke psihologije so zato izvedle preventivno akcijo Sam? Ni panike o paničnih napadih, tesnobi in osamljenosti.

Sam? Ni panike, je preventivna akcija študentov psihologije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s ciljem ozaveščanja o paničnih napadih, tesnobi in osamljenosti. Namenjena je posameznikom, ki so se že soočali s temi pojavi in tistim, ki bi želeli pomagati drugim v stiski.

Poleg nasvetov, ki jih študenti delijo na njihovem FB profilu, je na njihovem Instagram profilu moč najti tudi video prispevke, s katerimi mlade psihologinje razkrivajo preventivne ukrepe za boj proti tesnobi in paničnim napadom. V naslednjem prispevku študentka Ema pojasnjuje pojav tesnobe.

Glede na okoliščine v katerih smo se znašli, je tesnoba zelo aktualna tema, zato upamo da so vam bili naši nasveti vsaj malo v pomoč. Če si jih še niste ogledali, jih lahko skupaj z nekaj dejstvi najdete v prejšnjih dveh objavah. Danes pa vam bo Ema o temi povedala še nekaj več🥳. 🎊[NAGRADNA IGRA]🎊 Kot je v IGTV videu že napovedala Ema, smo v sodelovanju z @knjigarnaff in @lidl zate pripravili že drugo nagradno igro! Ta nenavadna kombinacija bo lahko osrečila tako knjižnega molja kot potrošnika, ki si preprosto želi več. Podarjamo namreč knjigo znanstvene založbe Filozofske fakultete z naslovom Psihologija pandemije ter Lidlovo darilno kartico v vrednosti 30€. Kako sodeluješ? 🤍Všečkaj objavo in sledi profilu @sam_nipanike, 🤍spodaj označi 2 prijatelja/ici, ki bi ju zanimal naš profil, 🤍s pomočjo videa odgovori na vprašanje: KAKO JE TESNOBA POVEZANA S SLADKO HRANO? Srečnega/o sledilca/ko izžrebamo 19.4., do takrat pa ti želimo vso srečo!✊🏼 🍀Če se želiš potegovati še za kakšno nagrado več, pokukaj, kaj ti ponuja nova nagradna igra na našem instagram profilu @sam_nipanike.

Posted by Sam? Ni panike on Saturday, April 10, 2021

V sklopu akcije so študentke izvedle tudi Zoom meetinge, enega na temo tesnobe in paničnih napadov, drugega pa na tematiko osamljenosti. ''Odziv je bil nadpovprečno dober, predvsem na prvem sestanku, kjer smo ozaveščali o tesnobi in paničnih napadih,'' pravi Lara Krajnčič, soorganizatorka projekta. ''Tudi po sestanku smo prejemali zasebna sporočila, naš uspeh pa se je pokazal tudi s tem, da je bilo vseh 300 mest za sodelovanje zapolnjenih,'' je še pojasnila.

Svojo hipotezo so preverili v raziskavi, v kateri je sodelovalo 766 udeležencev med 15. in 30. letom starosti. Analiza rezultatov je pokazala, da so med mladimi občutja osamljenosti in tesnobe pogosta. Ženske se pogosteje srečujejo s simptomi paničnega napada kot moški, 26% vseh anketiranih pa je že doživelo panični napad, a več kot polovica ne pozna simptomov.

Kako vem, da doživljam panični napad?

Panični napadi se najpogosteje pojavljajo kot odziv na enkraten in zelo stresen dogodek, v visoko stresnem okolju, pa tudi ob drugih duševnih motnjah. Strah in tesnoba izvirata iz dejstva, da se je s tega mesta v primeru napada težko umakniti oziroma da tam ne bo nikogar, ki bi pomagal. Poznamo telesne in psihološke simptome. Mlade psihologinje pojasnjujejo, da panični napad poleg močnega strahu ali nelagodja spremljajo vsaj štirje izmed naslednjih simptomov: nenavadno bitje srca, močan in pospešen srčni utrip, potenje, tresenje, pomanjkanje sape, bolečine ali nelagodje v prsih, občutki nelagodja v trebuhu, omotica ali vrtoglavica, občutki mrazenja ali vročica in doživljanje otrplosti telesa.

Panični napadi se pojavljajo pri 22 % splošne populacije, večinoma v zgodnjih 20-ih letih.

Letno ga doživi od 30 - 40 % vseh ljudi.

Pri ponavljajočih se paničnih napadih ali neprestanem strahu pred novim, psihologinje priporočajo kontaktiranje osebnega zdravnika.

Študentka Grozljivi podatki Slovenija Covid epidemija na duševnem zdravju mladih pušča hude posledice

Kam se lahko obrnem?

V Sloveniji obstaja več ustanov in organizacij, ki so specializirane za pomoč osebam v stiski.

Pomoč za težave v duševnem zdravju je študentom dostopna v okviru zdravstvenih ustanov pri osebnem zdravniku, dežurnih psihiatričnih službah in centrih za duševno zdravje. Študentje z manj resnimi stiskami se lahko po psihološko podporo obrnejo tudi na študentski svetovalnici, ki delujeta v okviru Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani ter Študentske organizacije Univerze v Mariboru ter na psihološko podporo Univerze na Primorskem. Prav tako so jim v številnih krajih na voljo brezplačne svetovalnice Posvet, pomoč pa lahko marsikje dobijo tudi v okviru različnih mladinskih in nevladnih organizacij, kot je na primer Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, ter telefonov za pomoč v stiski.

Strokovnjaki s področja duševnega zdravja so na voljo v številnih zdravstvenih domovih in na telefonski številki 080 51 00, v zdravstvenih domovih po celotni državi pa se izvajajo brezplačne delavnice »Podpora pri spoprijemanju z tesnobo«.

Sami si lahko pomagamo tudi preko aplikacij, kot sta Calm in Headspace, spletnimi vajami čuječnosti ter s poslušanjem radijske oddaje Samopomiritev na Prvem.

Tesnoba

Tesnoba ali anksioznost je občutje napetosti in zaskrbljenosti, ki jo sprožijo negotove situacije. Je občutek neprijetnosti, kot nekakšna grožnja pred nepoznano nevarnostjo. Na spletu je moč najti posnetke za izvajanje treninga pozornosti, kjer v kontekstu sočasno predvajanih zvokov aktivno poslušamo in usmerjamo svojo pozornost na specifične zvoke, pomagamo pa si lahko tudi z izvajanjem vaj čuječnosti in meditacije. Pri tem nam bodo v pomoč telesne, mentalne in sprostitvene tehnike.

Sam? ni panike | Avtor: Sam? Ni panike Sam? Ni panike

Osamljenost

Ljudje, ki se počutijo osamljene, imajo nekakšne miselne vzorce, ki vplivajo na to, kako vidijo druge ljudi. Osamljenost vodi tudi do pomanjkanja zaupanja. Različne študije in teorije so pokazale, da skrajševanje časa, preživetega na socialnih omrežjih, pomembno zmanjšuje občutke osamljenosti in depresivnosti, zvišuje pa občutek blagostanja. Pomembno je iskreno deljenje svojega doživljanja. Pri premagovanju skrbi pa svetovalci nudijo pomoč tudi preko TOM telefona za otroke in mladostnike (116 111) in zaupnih telefonov Samarijan in Sopotnik (116 123).

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.