Zdravje
815 ogledov

Še po dobrem letu pandemije ne poznamo odgovorov na ta vprašanja

Testiranje za covid-19 v Kranju Profimedia Kot iz nekih drugih časov: fotografija, posneta na Slovenskem trgu v Kranju 2. februarja 2021, ob množičnem testiranju za covid-19.
Deset najbolj perečih vprašanj v povezavi s covidom-19.

O novem koronavirusu se je svet doslej veliko naučil, a kljub temu se znanstveniki še vedno spopadajo z nekaterimi vprašanji in dilemami. V nadaljevanju po hrvaškem 24 sata povzemamo deset najbolj perečih.

1. Zakaj se nekdo okuži, drugi pa ne in zakaj so simptomi tako različni?

Poznamo številne primere, ko so se nekateri člani družine okužili, drugi pa ne, ali pa so nekateri okužbo prenašali povsem brez simptomov ... Kot smo že pisali v članku Zakaj so nekateri ljudje odporni na covid-19, znanstveniki menijo, da je to povezano z našimi geni, pa tudi s prirojenimi celicami T, ki nam pomagajo v obrambi pred okužbami. Celice T lahko prepoznajo koronavirus, zahvaljujoč predhodnim prehladom in podobnim okužbam, tudi iz družine koronavirusov. Znano je tudi, da srecimo kronične bolezni in debelost simptome covida-19 še poslabšajo. Bolj ogroženi so še moški in ljudje s krvno skupino A.

Pri nekaterih bolnikih težave nastanejo tudi zaradi pretiranega odziva imunskega sistema, ko ta začne ubijati tudi zdrave celice, zaradi česar določeno število sicer prej zdravih ljudi končna na respiratorju. Tudi zaradi drugih razlogov nekateri mlajši hudo zbolijo, znanstveniki preučujejo, če je eden od razlogov lahko tudi velika količina virusa, ki je vstopila v telo. Prav zato sta pomembni maska ​​in razdalja - ni enako, če nekdo vdihne majhno ali veliko količino virusa, ki se bo v telesu še naprej razmnoževal.

2. Dolgotrajno, tudi večmesečno prebolevanje in virus, ki ga v sluznici zaznajo še po koncu bolezni

Nekateri covid-19 prebolijo hitro, brez hujših simptomov, drugi pa določene simptome občutijo še po več mesecih od prebolele bolezni. T. i. "long covid", oziroma dolgotrajni covid, predstavlja vse posledice, ki jih bolnik čuti še tri mesece od diagnosticirane okužbe. Vključujejo celoten spekter nevroloških motenj, izpadanje las, kronično utrujenost, težko dihanje, nespečnost, depresija. 

Pri določenih ljudeh pa virus v telesu ostane dlje časa, čeprav ni več aktiven, a ga PCR testi še vedno zaznajo. 

Covid-19, depresija, osamljenost Študije Zdravje Zakaj pri nekaterih covid-19 traja več mesecev?

3. Kako dolgo traja imunost po preboleli bolezni in kako dolgo po prejemu cepiva?

Nekateri znanstveniki pravijo, da so protitelesa po okrevanju, skupaj z našimi imunskimi celicami T, v pripravi na boj proti virusu, ki ponovno vstopi v telo, še približno šest mesecev. Druga neznanka je imunost po cepljenju: nekateri proizvajalci so trdili, da bi to lahko trajalo tudi dve leti, a pravega odgovora na to vprašanje še ni.

Znano pa je, da bolj ko je nekdo bolan, več protiteles pridobi - vendar ni jasno, koliko protiteles je potrebnih za preprečitev ponovne okužbe ali za blažitev simptomov ponovne okužbe. Protitelesa so namreč, kot rečeno, le del imunskega odziva, drugi del predstavljajo celice T, ki se lahko "spomnijo" nekaterih nekdanjih prehladov in podobnih okužb in nas tudi branijo. Odpornost proti prehladu traja v povprečju deset mesecev.

4. Kako dolgo se bodo cepiva morala prilagajati mutacijam?

Cepiva, ki so zdaj v uporabi, so prilagojena virusu, ki so ga odkrili leta 2019 v Wuhanu, a ker je doslej okužil že več kot 115 milijonov ljudi in zamenjal toliko gostiteljev, se je v tem času tudi spremenil. To je sicer običajen proces razvoja virusov - prilagajanje gostiteljem, da čim dlje časa preživi. Cilj virusa je razmnoževanje, ne ubijanje gostiteljev. 

Mutacije ali različice, ki se jim je uspelo najbolje prilagoditi, zdaj krožijo že po vsem svetu in so precej bolj kužne kot prvotna različica virusa, prav tako se nekatere lažje izognejo cepivu. Znanstveniki ne morejo še napovedati, v katero smer bo šla nadaljnja mutacija - ali bo virus postal še bolj nalezljiv; ali se bodo pojavile mutacije, ki povzročajo hujše simptome ali, kar je najhuje, bo nastal kakšen popolnoma nov sev korone. Cepiva se sicer lahko zelo hitro prilagodijo in očitno se bodo morala, če virus ostane med nami, prilagoditi vsako leto, tako kot se to počne pri cepivih proti gripi. Ni znano, ali bomo morali biti cepljeni vsako leto ali vsako drugo leto.

5. Kdaj in kako se bo pandemija končala?

Po raziskavi revije Nature, ki jo je januarja med 100 imunologi, virologi in drugimi strokovnjaki za SARS-CoV-2 izvedla revija Nature, skoraj 90 odstotkov verjame, da je verjetno ali zelo verjetno, da bo covid-19 postal endemični oz. sezonski virus, kot gripa ali prehlad. Ostal bi torej med nami, vendar bi s kombinacijo cepljenja in prebolevnosti pridobili določeno imunost, ki je zdaj nimamo, ker je virus nov. Še vedno bo torej prihajalo tudi do zapletov, kot pri gripi, tudi do smrtnih primerov, vendar v epidemiološko gledano normalnih mejah. 

Virus se v teh dneh zaradi svojih novih različic hitro širi, ni znano, ali katera od njih povzroča hujše simptome. V najboljšem primeru, ko nas dovolj virus preboli ali se nas dovolj cepi, kar zahteva kolektivno imunost vsaj 70 odstotkov prebivalstva, bi virus lahko postal endemičen, tako da ne bomo več potrebovali radikalnih epidemioloških ukrepov. Da bo izginil, pa je veliko manj verjetno. Načrt hitrega cepljenja ni uspel zaradi počasne proizvodnje cepiv, vendar strokovnjaki verjamejo, da bi lahko pandemijo do jeseni vsaj nekoliko umirili.

6. Kakšen je resničen izvor virusa, je res kriv netopir?

Znanstveniki zaenkrat vedo le, da je koronavirus RATG13, ki ga najdemo pri netopirjih, v 96 % enak SARS-CoV-2. Podobnost je torej velika, čeprav manjkajo štiri odstotne točke. Poleg tega ni še jasno, ali je virus na človeka prešel neposredno iz netopirja ali je pri tem sodelovala še kakšna druga žival, posrednik, ki je prenesel virus na človeka. 

Znano pa je, da lahko človek okuži tudi pse, mačke in kunce. So pa znanstveniki prepričani, da virus ni bil izdelan v laboratoriju, ker na njem ni sledi človeškega vplivanja. Po drugi strani pa Kitajska zelo nerada razkriva podatke o prvih okuženih in o poteku epidemije, ki je pri njih izbruhnila že leta 2019. Enigma je tudi, da je na Kitajskem doslej s covidom-19 umrlo manj kot 5 tisoč ljudi, medtem ko je zgolj na Hrvaškem doslej s covidom-19 umrlo več kot 5500 ljudi.

7. Koliko virusa je dovolj, da se nekdo okuži?

Predpostavlja se, da potek bolezni določa količina virusa, ki vstopi v telo, in se v nas še naprej množi. Zato so pomembne maske ​​in medsebojna razdalja med ljudmi. Vendar pa znanost še vedno ni stoodstotno prepričana, koliko ti ukrepi preprečujejo prenos virusa prek tako imenovanih aerosolov in koliko delcev je potrebnih za razvoj okužbe. Seveda je bolje, da na kakršen koli način preprečimo kot zdravimo, vendar je neznank še veliko. Okužena oseba virus širi s kihanjem, kašljanjem, petjem, kričanjem, pogovorom - v večjih ali manjših delcih. Večji delci so tudi težji, zato bodo v zraku ostali manj časa - le nekaj sekund do minute - in nato padli na tla. Manjši, aerosoli, pa v zraku ostanejo dalj časa. Predpostavlja se, da se bo človek v veliko več primerih okužil s tesnim stikom, ko jih dosežejo večji delci, kot pa aerosoli. Ni pa jasno, koliko virusa je dovolj, da se nekdo okuži, in kakšen vpliv ima to na potek bolezni.

8. Kdaj bomo dobili učinkovito zdravilo, razvito za boj s covidom-19?

Doslej so v bolnišnicah za zdravljenje uporabljali zdravila, ki so sicer prvotno namenjena zdravljenju drugih bolezni, vendar na trgu še ni posebnega zdravila, namenjena zdravljenju covida. Trenutno so v postopku ocenjevanja pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) tri takšna zdravila, Izrael pa je pred tremi tedni predstavil EXO-CD24, zdravilo, ki se vpihne neposredno v pljuča, kaže pa dobre rezultate pri zdravljenju bolnikov s hudimi težavami pljuč. 

9. Kako s stoodstotno natančnostjo ločiti covid-19 od gripe, prehlada?

Covid-19 nima "seznama" nedvoumnih simptomov. Ocenjujejo, da se približno 80 odstotkov okuženih odzove z blažjimi simptomi, preostalih 20 odstotkov pa s hujšimi, med slednjimi je približno pet odstotkov takšnih, katerih simptomi so zelo hudi in končajo v bolnišnici.

Bolezen se sicer običajno začne s suhim grlom in kašljem, vendar je nabor simptomov tako širok, da včasih spominja le na prehlad, zato se kdo morda niti ne testira. Ima pa covid en poseben simptom, značilen prav zanj - izguba voha in okusa, brez spremljajočega prehlada. 

10. Koliko ljudi je prebolelo covid-19 oziroma kakšna je naša kolektivna imunost?

Brez obsežnih seroloških testov v populaciji točne številke ni mogoče poznati. Tudi v primeru testiranja lahko serološki testi pri ljudeh, ki so covid-19 preboleli, pokažejo izjemno majhno količino protiteles. Našo imunsko obrambo pa kot rečeno predstavljajo tudi celice T, ki se ob vstopu virusa v telo povečajo. 

dezurni@zurnal24.si

 

 
Komentarjev 4
  • Šakal. 19:27 08.marec 2021.

    Odgovor bodo dala mednarodna sodišča. Kar pripravite se svinje fašistične kaj vas čaka v prihodnosti. Ne boste ušli kazni za vse vaše zločine. Bije vam zadnja ura. https://youtu.be/KUNWxN3SGZc

  • preteur 16:54 08.marec 2021.

    zdravo Sem zasebni posojilodajalec, ki ponuja posojila z nizkimi obrestnimi merami. Ker sem na gospodarskem področju, nudim posojila od 5.000 EUR do 10.000.000 EUR. Povejte mi znesek vašega zahtevka za posojilo in njegovo trajanje. Moji pogoji posojila so zelo jasni ...prikaži več in preprosti. Moje posojilo je zelo varno in iskreno. moj e-poštni naslov: prestamosofferta54@gmail.com

  • Avatar Sreten Lukić
    lluckyss 15:44 08.marec 2021.

    Ja, v bistvu ne vedo ničesar, hkrati pa nas vsak dan do onemoglosti morijo s podrobnostmi, pametujejo in ugibajo, nas zafrkavajo z nepotrebnimi in napačnimi ukrepi, v resnici pa vsi skupaj niti od daleč ne dosegajo intelekta povprečnega Slovenca.... Butalci ...prikaži veči vladni mislijo, da so vso pamet pojedli in očitno uživajo, ko nas jeb... v glavo...