Zdravje
1812 ogledov

Toliko tujih zdravnikov dela v Sloveniji

slovenija 04.12.07, UKC, Klinicni Center, zdravniki, stavka, cakalnica, ljudje,
1/2
slovenija 04.12.07, UKC, Klinicni Center, zdravniki, stavka, cakalnica, ljudje,
Končuje se javna razprava o odredbi, s katero bi zvišali število mest za delo v Sloveniji za tuje zdravnike. Skupno bi z odredbo letos omogočili prihod 91 zdravnikov iz držav, ki niso članice EU, od tega 55 za področje družinske medicine. Po podatkih zdravniške zbornice sicer v Sloveniji trenutno deluje 524 tujih zdravnikov.

Sprememba odredbe, s katero bi zvišali zgornjo mejo ponudb za delo v Sloveniji za zdravnike iz tretjih držav, je sicer eden od ukrepov, ki jih je v okviru reševanja zaostrenih razmer v primarnem zdravstvu napovedal minister za zdravje Aleš Šabeder.

Drugi je razpis za specializacije iz družinske medicine. Na Zdravniški zbornici Slovenije so v sredo popoldne za STA pojasnili, da čakajo na soglasje ministrstva za zdravje k pripravljenemu besedilu razpisa, ki pa bo za vse specializacije, ne le za družinsko medicino. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo razpis objavljen še v tem tednu.

Minister Šabeder je sicer v sredo zagotovil, da s prizadevanji za reševanje problematike družinskih zdravnikov nadaljujejo. Kot je pojasnil, se je v sredo sestala delovna skupina za to področje, pripravili so nekaj sklepov, ki pa jih morajo še uskladiti. Več pa ni razkril.

Je pa že v torek napovedal, da bo v tem tednu pripravljen predlog aneksa št. 1 k splošnemu dogovoru, s katerim bi spremenili mejo, ko lahko zdravniki odklonijo zavarovane osebe, ki bi se želele vpisati pri njih.

Še enkrat bodo predlagali, kar so že zavrnili

Da se kot meja upošteva povprečje v posamezni izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kot je določil splošni dogovor za letos, je bila namreč za družinske zdravnike, ki že dlje časa opozarjajo na preobremenjenost, kaplja čez rob in v več zdravstvenih domovih so zagrozili z odpovedmi. Po ministrovih napovedih bo sedaj besedilo aneksa takšno, kot je že bilo predlagano, a ga je upravni odbor ZZZS zavrnil.

Iz tega gre sklepati, da bi sledili predlogu združenja zdravstvenih zavodov. To je predlagalo, da se upošteva dogovor iz sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti. Zdravniki bi lahko nove bolnike odklonili, ko bi dosegli obremenitev državnega povprečja.

Če pa pri delodajalcu niso izčrpane vse kadrovsko organizacijske možnosti, če torej zavod ne naredi vsega, kar je v njegovi moči za to, da razbremeni obstoječe zdravnike z novimi zaposlitvami, sklepanjem podjemnih pogodb z zdravniki, tudi upokojenimi, itd., potem bi ti lahko odklonili opredeljevanje novih bolnikov, ko dosežejo obremenitev 1895 glavarinskih količnikov.

Kot je za STA dejal predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktikum Igor Muževič, je zanje sprejemljiva le rešitev, po kateri bi brez omenjenih dodatnih pogojev omogočili zdravnikom odklanjanje bolnikov nad 1895 glavarinskimi količniki.

Konec obsodbe na doživljenjsko delo v kriznih razmerah

Po njegovih besedah bolniki ne bi bili kakor koli na slabšem; tisti, ki so že opredeljeni pri posameznem zdravniku, bi bili še naprej. Za neopredeljene bolnike pa bi se z organizacijo različnih oblik dela zagotovila potrebna zdravstvena oskrba. Bi pa dali sporočilo mladim zdravnikom, ki sedaj ne želijo v družinsko medicino, da kariera v tem poklicu ni obsojena na doživljenjsko pristajanje na delo v kriznih razmerah.

Ob tem pa se pojavlja tudi vprašanje, kako hitro je sploh mogoče sprejeti omenjeni aneks glede na proceduro, po kateri potekajo pogajanja med partnerji, ki sodelujejo v pogajanjih o splošnem dogovoru in njegovih spremembah.

Po besedah direktorja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjana Pintarja bi bilo možno z aneksom v kratkem času urediti to vprašanje, če bi se s predlogom strinjali vsi partnerji. Sicer se postopek nadaljuje, a bodo v njem partnerji morda želeli rešiti tudi druga vprašanja in določiti še druge spremembe.

Po napovedih zdravniške zbornice, ki v tem letu vodi pogajanja o splošnem dogovoru, bodo najprej med partnerji potekala pogajanja, "kjer se podajo predlogi in nato preveri podpora posameznim predlogom. O vprašanjih, ki ostanejo neusklajena, pa nato poteka arbitraža na vladi in ta dokončno odloči in sprejeme vsebino aneksa št. 1 k splošnemu dogovoru". Prvi sestanek o aneksu št. 1 pa je sklican za 17. april.

V Sloveniji sicer dela 524 tuijih zdravnikov, daleč največ na področju družinske medicine. 

Med tujimi zdravniki jih je daleč največ iz Srbije, iz držav nekdanje Jugoslavije pa skoraj 90 odstotkov. 

Komentarjev 1
  • Avatar Leon
    Leon 08:46 11.april 2019.

    Nacionalnost ni sporna ,če je zdravnik zapisan Hipokratovi zaprisegi ,voljan delati in se izobraževati . To slednje je problem v Sloveniji ! IZOBRAŽEVANJE za katerega ponavadi zmanjka denarja . Lahko pa zapišem ,da je generacija mlajših zdravnikov veliko bolj dovzetna ...prikaži več za bolezni in se trudijo pomagati bolnim ...........seveda so tudi izjeme .