Zdravje
2808 ogledov

Tudi med korono sestre bežijo v tujino

Covid-19, UKC Ljubljana Matej Povše za UKC LJ Covid-19, UKC Ljubljana
Manjka nam dva tisoč medicinskih sester, v tujino jih je v zadnjih letih odšlo skoraj tisoč

Pomanjkanje diplomiranega kadra zdravstvene nege se v času korona krize kaže tudi v Pomurju. Na vseh oddelkih SB Murska Sobota bi z veseljem zaposlili dodatne medicinske sestre. V zadnjem letu pa v tej bolnišnici nasprotno opažajo, da se jih vedno več odloča za selitev v druge države ( Avstrija, Nemčija, …). "Ker so pogoji dela in plače dvakrat ali trikrat višje kot v Sloveniji, se jih veliko odloči za službo v tujini. Potrebe po medicinskih sestrah se povečujejo vsako leto za 10 odstotkov, saj se prebivalstvo stara in je pacientov iz dneva v dan več. Kolikšna je potreba po zaposlitvi medicinskih sester, se je nazorno pokazalo prav v tej pandemiji s koronavirusom, kjer se izrazito kaže primanjkljaj diplomiranih medicinskih sester za nego obolelih s to okužbo," pravi Metka Lipič Baligač, pomočnica direktorja za zdravstveno nego v Splošni bolnišnici (SB) Murska Sobota.

844 v tujino

Potreba po zdravstvenih delavcih se bo v prihodnje še povečala.  Kako zadržati dober kader v delovnem procesu, kljub težkim delovnim pogojem, napornim urnikom, izčrpanosti in izgorelosti, je vprašanje s katerim se ukvarjajo vsi zdravstveni zavodi v Sloveniji. "Vzpostavitev dobrih delovnih pogojev, zagotovitev zadostnega števila ustrezno usposobljenega kadra in ustreznega plačila za delo je ključnega pomena," dodaja Lipič Balagičeva.

Že pred epidemijo so se zaradi slabih pogojev dela – pogosto celo na meji vzdržnega –, preobremenjenosti in podplačanosti številni izvajalci zdravstvene in babiške nege odločali za delo v tujini ali pa so celo zapustili svoj poklic, pravijo v Zbornici zdravstvene in babiške nege. Ta je v obdobju izvajanja postopkov javnih pooblastil od 20. 1. 2016 do vključno 7. 5. 2020 kot regulator izdala skupno 844 (od tega v letošnjem letu 38) potrdil o dobrem imenu, ki je v nekaterih državah potreben dokument za zaposlitev. Nekatere države, denimo Avstrija, pa tega potrdila niti ne zahtevajo več, tako da točnih podatkov o številu tistih, ki delajo v tujini, nimajo.

Covid-19, UKC Ljubljana | Avtor: Matej Povše za UKC LJ Matej Povše za UKC LJ
Kot še navajajo, podatki iz leta 2017, ki so danes še slabši, kažejo, da na bolnišničnih oddelkih slovenskih bolnišnic manjka v povprečju 2075 ali skoraj 25 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi. Omenjena kategorizacija pa ne omogoča ugotavljanja potreb po kadrih v specialističnih ambulantah, diagnostični in operativni dejavnosti v bolnišnicah, prav tako ne potreb primarne ravni zdravstva in zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih. Predvidevamo, da v teh okoljih manjka še vsaj toliko kadra zdravstvene nege kot na bolnišnični ravni.

Prebivalstvo se stara in iz tega izhaja tudi povečana rast potreb po zdravstvenih storitvah. Potrebe po več kadra v zdravstveni negi izvirajo v prvi vrsti iz vedno večjih zahtev in potreb pacientov, njihove polimorbidnosti ter skrajševanja hospitalizacijskih dni na pacienta, kar pomeni intenzivnejše delo s pacientom v krajšem časovnem obdobju. "Skrajševanje hospitalizacijskih dni pomeni tudi, da se je na primarni nivo preselila pooperativna rehabilitacija, s čimer se je močno obremenilo time domačih zdravnikov in patronažne službe, kjer je tako kot na sekundarnem in terciarnem nivoju kronično pomanjkanje kadrov že večletna stalnica. »Na kronično pomanjkanje vseh izvajalcev zdravstvene nege v Zbornici opozarjamo že zadnjih 15 let. Odločevalci so nas poslušali, upoštevali pa žal ne. Tako se za nove kadrovske standarde in normative, ki izhajajo iz potreb pacientov, skupaj s sindikati pogajamo že več kot eno leto, čeprav bi morali biti ti sprejeti že pred dobrim letom," pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice.

Plačujejo štipendije, da zadržijo kader

V SB Murska Sobota ne prepuščajo situaciji naključju, zato razpisujejo štipendije za kadre, ki delujejo na področju zdravstvene nege. Da zadržijo prepotreben kader, so se odločili, da bodo sofinancirali študij svojim zaposlenim. "Zakon jasno določa, da večino negovalnih intervencij lahko opravlja diplomirana medicinska sestra, ki je po Evropski direktivi nosilka dejavnosti. Zato se posamezni tehniki zdravstvene nege, ki so na začetku svoje poklicne kariere odločajo za študij, ki je v domačem kraju in se izvaja ob delu. Ampak ob vpisu se posamezni študent sreča največkrat s problemom plačila študija.  Splošna bolnišnica Murska Sobota je učna baza študentom in od ustanovitve šole ves čas uspešno sodeluje z Alma Mater. V bolnišnici smo zaposlili kar nekaj diplomantov visokošolskega študijskega programa zdravstvene nege in le ti so v  delovnih okoljih zelo uspešni," še zaključi pomočnica direktorja iz SB Murska Sobota.

»V pomurski regiji se mladi še odločajo za poklice v zdravstvu ampak moramo vedeti, da so generacije mladih iz leta v leto manj številčnejše, saj je tudi rojstev manj. Tudi študij zdravstvene nege na Alma Mater se izvaja brez koncesije države in ga študentje morajo plačevati sami, kar je zelo krivično za Pomurje. Ker ima Slovenija že nekaj časa omejeno zaposlovanje v zdravstvu lahko v prihodnosti pričakujemo velik problem v zdravstvenem sistemu.« Metka Lipič Baligač, pomočnica direktorja za zdravstveno nego v SB Murska Sobota

Upokojevanje bo dodatna težava

Kot še ugotavljajo na Zbornici, je velika težava tudi v dejstvu, da sodi najštevilčnejša skupina izvajalcev v zdravstveni in babiški negi pri nas v starostno skupino nad 50 let, kar pomeni, da ima že več kot 30 let delovne dobe in bo kmalu zaključila svojo profesionalno pot. Izmed vseh 22.000 izvajalcev zdravstvene nege, kolikor jih je v našem registru, jih je približno 9000 starih nad 50 let. Ti se bodo v prihodnjih 10 letih upokojili, mladi pa se predvsem zaradi slabih pogojev dela, preobremenjenosti in podplačanosti ne odločajo za ta plemenit poklic.

Kaj bi morala narediti država?

Pomanjkanje kadra v zdravstveni negi ni le slovenski problem – do leta 2030 naj bi po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na svetu primanjkovalo 18 milijonov zdravstvenih delavcev, od tega devet milijonov medicinskih sester. Tega dejstva se moramo zavedati, saj bo svetovno pomanjkanje v državah, kjer poklic medicinska sestra ne bo ustrezno reguliran in priznan, povzročilo še večje pomanjkanje kadra, odgovarja Ažmanova.

"V Sloveniji moramo obstoječemu kadru, zaposlenim, ki jih imamo, zagotoviti boljše delovne pogoje in boljše plačilo za opravljeno delo, da jih bomo zadržali v poklicu, da bomo nazaj pridobili tiste, ki so poklic zapustili ali odšli v tujino, in da bomo poleg tega pridobili tudi svojo novo, mlado moč".

Nujno je treba posodobiti kadrovske standarde in normative, ki so iz leta 1984 in vsebinsko ne ustrezajo več današnjim potrebam ter niso primerni za kakovostno in varno obravnavo pacientov. S sprejetjem kadrovskih standardov in normativov ter z zaposlitvijo dodatnega kadra v zdravstveni negi tako v zdravstvu kot na področju socialnega varstva se bodo delovne razmere pomembno izboljšale.

V tujini so že začeli s prakso, da zaposleni sami izbirajo, kdaj bodo delali, so bolj prilagodljivi glede urnikov. Ne pravim, da je to čez noč mogoče izvesti tudi pri nas – a to bi lahko bila vizija, ena od točk, ki bi lahko svetovno deficitaren poklic naredila bolj zanimiv, atraktiven. Prepričana sem, da bi moral na Ministrstvu za zdravje obstajati oddelek za zdravstveno in babiško nego, ki bi se ukvarjal tudi s tovrstnimi vprašanji. Treba je izdelati tudi projekcijo kadrov za poklice v zdravstveni negi in babištvu, čemur bi bili prilagojeni tudi vpisi v srednje- in visokošolske izobraževalne inštitucije, našteva Ažmanova.

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.