Takšen odziv v teh okoliščinah normalen, tako si lahko pomagate

Lahko bi rekli, da se je nova koronavirusna bolezen zarila v vse pore našega vsakdana, mnogi so se znašli v situaciji, ko se počutijo tesnobne ali zaskrbljene. "Naši možgani so pod stresom bolj nagnjeni k negativnemu razmišljanju, zato se pri mnogih izzovejo dodatni občutki tesnobe in strahu," je na popoldanski novinarski konferenci povedala psihologinja Eva Kovač.

Odzivi na takšne situacije je specifičen, poleg telesnih odzivov so tukaj še vedenjski in čustveni odzivi, ki jih pogosto zapostavljamo, če ne celo spregledamo. Negotovost in stres vodita v tesnobo, razdražljivost, žalost, zmedenost in predvsem v nezaupljivost, tudi v stroko.

Strokovnjakinja je še poudarila, da so takšni odzivi v danih okoliščinah nekaj povsem normalnega. "Zato nismo nič boljši ali slabši od tistih, ki tesnobe in strahu ne doživljajo tako močno."

Psihologinja pravi, da je nujno, da te misli predelamo, jih ne ignoriramo, ne rinemo na stran ali jih celo potlačimo. Potrebno jih je sprejeti kot del nas. "Vprašajte se, ali so te misli resnični problemi, ali so zgolj napačna prepričanja," je dodala. 

Kako si pomagati?

Najbolj pomembno je, da se z vsemi temi problemi soočimo. "Obstajajo različni načini, s katerimi lahko obvladujemo tesnobo, negativna čustva in strah. Naj omenim le nekaj primerov samopomoči, a naj poudarim – če kadarkoli čutite, da so skrbi in tesnoba večja od vas, vas spodbujam, da se obrnete na pristojne službe, psihološki telefon ali celo osebnega zdravnika. Kaj hitro se lahko zgodi, da se zapletemo v negativne misli, paziti moramo, da nas ne potegne v čustveno nevihto."

Če se znajdete v takšni situaciji, je prva naloga umiritev, kar pomeni upočasnitev in umiritev dihanja. "Z nogami pritisnite ob tla, stegnite roke in stisnite dlani skupaj. Poglejte okoli sebe, kaj vidite, slišite, vonjate, morda čutite. Pustite, da gredo misli svojo pot, to vam bo dalo občutek varnosti, dokler se pretirana negativna čustva ne umirijo," je še dodala. 

Skrbi so povsem normalne

Imeti skrbi pomeni, da nam ni vseeno za določene stvari. "Če vas skrbi preveč obremenjujejo, si odmerite čas za skrbi – 10, 15 minut v dnevu. Vse dvome in skrbi nato tekom dneva poskušajte odložiti na izbrani čas. Takrat pa si le dovolite, da vas skrbi, a se ob koncu vprašajte – kaj lahko naredim? Čas za skrbi vam bo pomagal znižati tesnobe in napetosti. In kljub temu, da spodbujamo, da je prav, da smo dobro informirali o dogajanju in o virusu, naj bo branje novic, socialnih omrežij in podobnih vsebin vključeno v čas za skrbi," je dodala Eva Kovač, ki je znova opozorila, da  da informacije, povezane z novim koronavirusom, poiščite pri strokovnih institucijah.

Kaj storiti, da iz karantene ne pridemo depresivni?

Za nekatere je lahko karantena oddih, če pa se odločimo, da je karantena nekaj negativnega, bomo težko zdržali. Po besedah psihologinje, zato poskušamo razumeti, zakaj mora biti tako, da bomo s tem naredili nekaj, kar je prav. "Poiščimo stvari, ki vas veselijo, strukturirajte si čas, za stvari, za katere prej niste imeli časa. Razvijajmo lastno ustvarjalnost, športajmo doma, izpolnimo si urnik, imejmo čim manj prostega časa za jezo," je dodala. 

Kaj pa delo od doma?

Covid-19, družina Profimedia