Zdravje > Življenjski stil
3638 ogledov

Tanke in nepropustne, a kaj, ko so v njih nevarne kemikalije

Profimedia
Izmed enajstih le tri niso vsebovale teh nevarnih snovi.

Oblačila za aktivnosti na prostem morajo biti tanka, `dihati´, a hkrati ne prepuščati dežja. Proizvajalci to navadno zagotovijo z različnimi flourovimi kemikalijami, ki so se izkazale za učinkovite pri zagotavljanju vodoodpornosti tekstila.

"A žal, lahko te substance tudi škodijo ljudem in okolju," opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer nas seznanjajo s testom njihovih danskih kolegov. Danci so namreč preverili prisotnost teh neželjenih klemikalij v nepremočljivih vodoodbojnih (hardshell) jaknah in ugotovili, da "zmed enajstih le tri niso vsebovale flourovih snovi (PFC - perfluorinated compounds).

V okviru testa so preverili tudi tri izdelke z oznako `Brez PCF´ (PFC-free) ali `Brez floura´ (fluorine free), vsa tri oblačila so bila brez fluorovih spojin. Brez floura sta bila tako vrhnja plast jakne kot membrana.

Nasvet ZPS: Preverite, ali izdelek nosi oznako `PCF-free´ (ali katero izmed drugih oznak, ki zagotavlja, da v izdelku ni flourovih substanc) za celotno oblačilo: zgornjo plast in membrano.

Membrane iz Gore-tex -a vsebujejo flourovo substanco PTFE. Samo oblačilo sicer ne predstavlja velike nevarnosti za zdravje, a prispeva k vsakodnevni izpostavljenosti koktajlu (nevarnih) kemikalij.

Vodoodprne jakne brez PFC:

  • Asivik Storm 3.1
  • Fjällräven Keb Eco-Shell Jacket
  • Lundhags Salpe

Jakne v katerih so odkrili prisotnost PFC:

  • Häglöffs Astral (le membrana, nepremočljiva vodoodbojna zgornja plast je brez PFC)
  • Bergans Eidfjord (le nepremočljiva vodoodbojna zgornja plast)
  • Sherpa Lithang Jacket (le nepremočljiva vodoodbojna zgornja plast)
  • Arcteryx Beta SL Hybrid (obje)
  • Norrøna Falketind (obje)
  • Patagonia Triolet jacket (obje)
  • The North Face Apex Flex GTX 2.0 (obje)
  • Tierra Nevado Jacket Gen 2 (obje)

Perfluorirani ogljikovodiki so kemične spojine, ki v naravi ne obstajajo. Ko so sproščeni v okolje, pa se mnogi od njih razgrajujejo zelo počasi in vstopijo v prehranjevalno verigo, zaradi česar je onesnaženje skoraj nepovratno. Našli so jih v zelo odročnih delih sveta, v jetrih živali, kot so delfini in polarni medvedi, ter celo v človeški krvi, so še zapisali na spletni strani Greenpeace Slovenija. 

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice