Zdravje > Življenjski stil
5365 ogledov

To je navada, ki pomeni manjše tveganje za srčni infarkt in možgansko kap

Spanje Profimedias
"Tistim, ki imajo težave z nespečnostjo, dremež odsvetujemo," pravi priznana slovenska strokovnjakinja.

Tisti, ki spijo podnevi, skratka si privoščijo popoldanski dremež, imajo manjše tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap, razkriva najnovejša švicarska raziskava. "Ljudje, ki so popoldne malo zaspali, so imeli za kar petdeset odstotkov manjše tveganje za srčni infarkt v primerjavi s tistimi, ki niso spali dovolj," piše v študiji. 

V raziskavi je sodelovalo 3.462 ljudi, starih od 35 do 75 let, ki so jih spremljali 5,3 leta. Ugotavljajo, da dremež lahko pomaga okrepiti zdravje srca, saj zmanjša raven stresa, ki ga povzroča pomanjkanje spanja. 

Spanje | Avtor: Profimedias Profimedias
Vodilna raziskovalka Nadine Häusler iz univerzitetne bolnišnice v Lozani je v raziskavi objavljeni v reviji Heart dejala: "Pri osebah, ki zaspijo podnevi enkrat ali dvakrat na teden, obstaja manjše tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni, medtem ko ni bilo mogoče najti povezave s pogostostjo in trajanjem dremeža."

Strokovnjakinja je še poudarila, da potrebujejo še več raziskav za dodatno potrditev njihovih ugotovitev. Sicer na srčni infarkt vpliva še vrsta drugih dejavnikov oziroma sprememba življenjskega sloga, za katero vemo, da pomaga ohranjati zdravje srca in ožilja. Poleg telesne aktivnosti ( vsaj 150 minut zmerne vadbe na teden), so še kako pomembni tudi zdrava prehrana, urejeni krvni tlak, slabe navade, kot je kajenje itd.

Opozorilo Zdravje Tudi zato se število srčnih infarktov samo še povečuje

Strokovnjakinja za motnje spanja: Nič več kot 20 minut

Sicer se ugotovitve o koristnosti popoldanskega dremeža kar vrstijo. Nedavna študija v znanstveni reviji Nature Neuroscience je na primer pokazala, da produktivnost ljudi na delu preko dneva upada, vendar so tisti, ki so si privoščili pol urni spanec, to ustavili.

Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da je še vedno najbolj pomemben kvalitetni nočni spanec in vsakodnevno prizadevanje, da se vedno zbujamo ob isti uri. 

Najbolje bi bilo, če bi lahko zaspali opoldne

Mnogi si predstavljajo, da gre pri dremežu za krajši spanec, dolg približno eno uro, kar pa ne drži. Tukaj so si strokovnjaki enotni - dremež naj med delavniki traja od 15 do 20 minut, tudi tako se da pridobiti veliko. "Če nimamo težav s spanjem in zvečer lahko zaspimo, če smo na primer izrazito jutranji tip, je kratka siesta zelo priporočjiva. Traja naj dvajset do trideset minut, kar pomeni, da vstanemo preden mine pol ure. Ne sme pa biti ta siesta prepozna, saj bomo s tem porušili cerkiadalni ritem in zvečer ne bomo mogli zaspati," opozarja priznana evropska strokovnjakinja za somnologijo dr. Leja Dolenc Grošelj.

Tistim, ki imajo težave z nespečnostjo, dremež ne pomaga

Tistim, ki imajo težave z nespečnostjo, pa popoldanski spanec strokovnjakinja za motnje spanja na UKC Ljubljana strogo odsvetuje. "Pri njih si namreč želimo, da bo noč čim bolj kvalitetna; ne zanima nas dolžina, temveč da bodo čim hitreje zaspali, imeli čim bolj mirno noč in se zjutraj zbudili spočiti. Strokovnjaki smo glede tega zelo rigorozni in dremeža tem ljudem ne priporočamo," pravi. 

Odrasel človek v povprečju potrebuje od 7 do 9 ur spanja na noč. Kljub temu pa po podatkih iz raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot 7 ur na dan. Še bolj skrb vzbujajoči so izsledki mednarodne raziskave, po katerih smo Slovenci med najbolj nespečimi ljudmi na svetu.

vanda.levstik@zurnal24.si

 

 

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice