V Ljubljani je v organizaciji društva Emobility potekal strokovni posvet na temo pravkar sprejetega zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanje prehoda na alternativna goriva (ZIAG). Povabljenih predstavnikov vlade in Elesa ni bilo, so se je pa udeležili predstavniki različnih podjetij s področja energetike, polnilne tehnologije, ponudnikov e-mobilnosti in občin.
Razprava o zakonu je potekala v duhu napovedi, da prodaja električnih avtov na nekaterih zahodnih trgih že danes dosega po 20 in več odstotkov, v prihodnjih nekaj letih pa bo še skokovito naraščala, saj proizvajalci drugega za drugim opuščajo termično gnane modele. Številni bodo to naredili veliko prej kot čez 11 let, ko stopi v veljavo omejitev EU.
Temu trendu bo prej ali slej sledil tudi slovenski trg vozil, zato bodo potrebe po učinkoviti polnilni infrastrukturi ob prehodu na nov pogon ključne, še posebej ob tranzitnih poteh. Že za letos se namreč pričakuje, da bo vsaj vsak dvajseti avto iz Nemčije, ki bo prečkal slovensko mejo, gnan na elektriko. Pri nizozemskih gostih bo to še pogosteje.
Polnilni parki - korak naprej na papirju, nazaj pa v stvarnosti?
Zakonodaja je pri vzpostavljanju javnega polnilnega omrežja izrednega pomena, saj tvori podlago za to, kako bo naša država v skladu z mednarodnimi zavezami in domačimi potrebami vzpostavila učinkovito infrastrukturo tako za domače uporabnike kot še bolj tranzitni potniški in tovorni promet. Poslanci so vladni predlog zakona kljub rednemu postopku ekspresno potrdili prejšnji teden, potem ko je med drugim in tretjim branjem zakona minil le en dan. Poslanci opozicije niso glasovali, so pa imeli med razpravo na zakon veliko pripomb.
Zakon so in ga še vedno kritizirajo tudi v delu strokovne javnosti, saj je po njihovem mnenju spisan po nareku sistemskega operaterja prenosnega omrežja, družbe Eles. Ta bo v skladu z zakonom skrbel za vzpostavitev polnilnih parkov s polnilnicami visoke moči, ki so navedeni kot ena osrednjih rešitev pri elektrifikaciji voznega parka. Eles bo uredil potrebno infrastrukturo vodov skupaj s komunalno ureditvijo za priključevanje polnilnic, same polnilnice pa bodo tržna dejavnost, za katero se bodo lahko potegovali ponudniki polnilne infrastrukture (Petrol, Ionity, Tesla ...).
Takšni polnilni parki bodo izrednega pomena za daljinski in tranzitni promet. Šlo bo za ustrezno urejena parkirišča, na katerih bi se lahko tako avti kot tovornjaki oziroma avtobusi ustavljali in polnili z veliko polnilno močjo ter v najkrajšem času nadaljevali pot.
Prioriteta, tudi v smislu subvencioniranja gradnje takšnih parkov, bo vseevropsko omrežje TEN-T, v katerega je vključen del slovenskega avtocestnega križa, a ne vse. Med drugim ni vključene hitre ceste skozi Vipavsko dolino.
Opozorila iz stroke še posebej izpostavljajo, da pri polnilnih parkih ne gre za nekaj, kar bo aktualno samo nekaj naslednjih let, temveč da danes snujemo infrastrukturo, ki bo v uporabi še desetletja.
Kritike zakona najbolj moti, da polnilni parki, ki bodo sofinancirani z evropskimi sredstvi, prednostno sploh niso mišljeni na avtocestnem omrežju, torej na obstoječih postajališčih, temveč bi bili po zdajšnjem načrtu grajeni izven avtocest. Zakon namreč daje prednost vzpostavljanju parkov tam, kjer je že na voljo primerno električno omrežje z zadostno močjo, ne pa na gradnji dodatnega omrežja, torej polaganja kablov in izgradnje ostale potrebne infrastrukture (transformatorske postaje ...) na obstoječih postajališčih. Slednje bi bilo za vodenje prometa in udobje uporabnikov ustrezneje.
V praksi bo to pomenilo, da bo ves tranzitni promet s tovornjaki vred moral zapeljati z avtoceste in se po lokalni cesti peljati do polnilnega parka ter nato še nazaj. Konkretno na primeru mesta Kranj in tamkaj predvidenega parka znotraj mesta: načrt pravi, da bodo avtomobili in tovornjaki zapustili AC na že danes zelo obremenjenem priključku Kranj vzhod, se peljali po državni cesti skozi dve visokoobremenjeni krožišči do mesta, nato pa še skozi več semaforiziranih križišč do parkirišča podjetja Ariva, kjer bo stal polnilni park. Uporabniki enih in drugih vozil bodo zgubljali ogromno časa, lokalna cestna infrastruktura bo zelo na udaru in se bo hitreje izrabljala, opozarjajo kritiki.
V bližini omenjenega kranjskega avtocestnega priključka je avtocestno počivališče Voklo, ki bo po zdajšnjih načrtih še naprej služilo kot postajališče s klasično bencinsko postajo.
Prav tako naj bi Eles zagovarjal načelo, da je bolje vzpostaviti manj točk z dovolj močnimi polnilnicami, kot pa številčnejšo mrežo nekoliko manj zmogljivih polnilnic, na katere bi se uporabniki priklopili za več ur, na primer tovornjaki med obveznim počitkom.
Pripombe na zakon so imeli tudi v Združenju občin Slovenije, kjer jih je zmotil favoriziran položaj mestnih občin, ki lahko edine kandidirajo na razpisih in pozivih za pridobitev javnih sredstev za naložbe v polnilno infrastrukturo, medtem ko manjše občine, tudi tam kjer je velika koncentracija tujih gostov (turistični kraji ...), tega ne morejo.
Dilema, ali ima sploh kdo jasen načrt?
V razpravi na simpoziju je bilo slišati, da trenutno niti s strani Evropske unije niti naše države ni jasnih meril, ki bi po vertikali določali kriterije za najbolj učinkovito vzpostavljanje polnilnic in da so odločevalci trenutno zelo kratkovidni glede celostnega pristopa.
Ob takšnem vzpostavljanju parkov izven avtocest se postavlja tudi vprašanje, zakaj se Dars kot upravljavec avtocestnega omrežja ni dejavneje vključil v sprejemanje novega zakona. Predstavnik podjetja Bojan Banfi je pojasnil, da ima Dars na velikih počivališčih sklenjene dolgoročne pogodbe z najemniki bencinskih servisov, kar je lahko težava pri širjenju ponudbe na e-polnilnice. Prav tako so zelo omejeni z obstoječimi prostorskimi načrti za širitev postajališč, za katere pa so odgovorni država in občine.
Zato je po njegovem še toliko očitnejše, da morajo pri tako pomembnih vprašanjih aktivno sodelovati vsi od zakonodajalca do upravljavca in ponudnikov. Omenil je sicer idejo, da bi lahko polnilnice za zunanje uporabnike Dars vzpostavljal na območjih opuščenih čelnih cestninskih postaj, a do tam je še daleč.
Primer Nizozemske: ko polniš e-avto, ti še plačajo
Izkušnje iz svoje države je podal Nizozemec Baerte De Brey, sicer podpredsednik evropskega združenja za elektromobilnost. Gosto naseljena Nizozemska je sicer država, ki je pri prehodu v elektromobilnost med vodilnimi v Evropi.
Pojasnil je, da je Nizozemska že več let zelo aktivna na področju vzpostavljanja polnilne mreže in da so v državi samo v zadnjih dveh letih eksponentno povečali tako število hitrih kot klasičnih 22 kW polnilnic. Hkrati so zagotovili nove vire energije, tako vetrne kot sončne, vzpostavljajo se tudi uspešni poslovni modeli za postavljanje e-postaj. Pozorni so, da glede zmogljivosti novih kablovodov "pretiravajo", torej da so že pripravljeni na prihodnje povečanje potreb po prenosu energije.
Po njegovih besedah trenutno na Nizozemskem že na vsake štiri e-avtomobile pride po ena električna polnilnica, medtem ko je cilj evropske strategije ena polnilnica na deset vozil.
De Brey je izpostavil pomen spodbujanja uporabnikov k spremembi navad. Z dinamičnimi cenami uporabnike navajajo, da polnijo avte v času presežkov energije, na primer poleti ob lepem vremenu, ko so lahko cene električne energije celo negativne - uporabnik takrat služi, da polni avto. Takšen način sodelovanja pa je pomemben tudi za pozimi, ko bodo priklopljeni e-avti lahko delovali kot zunanji zalogovniki energije in pomagali pri zmanjševanju špic ob povišani porabi. Gre za tako imenovano tehnologijo V2G (vehicle to grid), ki jo nekateri proizvajalci vozil že aktivno razvijajo in omogoča dodatne poslovne modele v korist uporabnikov e-avtov.
Pečjak: letos bo kot bo, rešitev potrebna vsaj za prihodnje leto
Pionir elektromobilnosti v Sloveniji Andrej Pečjak in ustanovitelj tehnološkega podjetja Metron ima ogromno izkušenj glede polnilne infrastrukture. Pri nizozemskem modelu je poudaril predvsem njihovo pragmatičnost in sodelovanje različnih institucij pri hitrem umeščanju polnilnic v prostor. Medtem pa je v Sloveniji slika po njegovem povsem drugačna in vključuje veliko prepiranja ter tipičnega prelaganja odgovornosti na druge.
"Prihaja cunami in mi nanj nismo pripravljeni," je bil neposreden glede vse bolj akutnega pomanjkanja polnilnic. "Že letos bo na naših polnilnicah kaos, vsak dvajseti turist iz Nemčije bo prišel z električnim avtom. Storiti moramo vse, da ta kaos zmanjšamo vsaj za prihodnje leto."
mislim tile nizozemci so pa re primer inteligence. izgleda da imajo tolk sira odveč, da ga polniji v glave državljanov.. torej avto boš polnil čez dan. recimo službeno vozilo, praznil pa čez noč- to isto službeno vozilo da boš služil.… ...prikaži več a da bi pa poklanjali baterijske hranilnike državljanom - e to pa ne gre. in za premislek.. to dela nizozemska, ki nima čisto nič lastne avtomobilske industrije. hecno je to da nemci reje odprijao zaprte TE kot NE, zraven pa lobirajo za ukinitev dizla..
Najbolje da jim damo še zastonj elektriko, prokleti švabi
Jah Švabi so zaprli vse jedrske elektrarne in sedaj pričakujejo, da jih bo reševale države s pereferije EU. Podobno počnejo Francozi, ki se izgovarjajo, da imajo polovico JE v remontu. V bistvu pa dvigajo ceno elektrike!