PLUS, MINUS

Plus: Izgled, udobje (sedeži), primerna cena, bogata oprema, lahka vodljivost, motor. Minus: Brisalec na zadnjem steklu, preglednost nazaj, poraba, sredinski zaslon bi lahko bil upravljiv na dotik.

Insignia je konec leta 2008 zamenjala tretjo generacijo vectre, ki je bila dolgo časa prepoznaven znak Opla. Nov Oplov model, med drugim razglašen tudi za evropski avto leta 2009, je tudi po opravljenem testu dokazal, da so v Rüsselsheimu naredili zares dober avtomobil.

Insignia je z dimenzijami 483 x 186 x 150 kar za 21 centimetrov daljša ter za centimeter širša in štiri centimetre višja od vectre. Lahko bi rekli, da je naslednica vectre in omege skupaj. A temu ni tako. Tako po oblikovalski kot tudi tehnološki plati je več kot le korak pred omenjenima modeloma. Preizkusili smo dvolitrski bencinski model turbo, ki premore 162 kW/220 KM. Ob pogledu na avtomobil ne bi mogli reči, da gre za opla, enako pa smo na srečo spoznali tudi ob vstopu v potniški prostor. Vtis je bil boljši od pričakovanega, ne le zaradi dobre in funkcionalne izdelave. Insignia omogoča užitek v vožnji, pa tudi menjalnik, ki je bil dolga leta Oplova rak rana, je zdaj zelo dober.

Insignia je prava zamenjava za vectro. © Gregor Prebil

Začnimo od začetka. Nemški oblikovalci si zaslužijo pohvale za dizajn visokoserijske limuzine, ki bo zadovoljila okuse večine evropskih voznikov. Pri Oplu so v svoje modele znova vrnili čustva. Fluidna in zelo aerodinamična oblika tudi zaradi večjih dimenzij deluje elegantno in je drugačna od konkurence. Iz prve roke lahko povemo, da se je za avtomobilom obrnil marsikateri mimoidoči. Ena od njenih vrlin je, da je videti seksi z vseh strani, tako spredaj, kjer prevladuje zašiljen nos z inovativnimi dnevnimi LED-žarometi, zadaj, kjer je oblikovana zelo športno z dvema izpušnima cevema, po eno na vsaki strani, kot tudi na strehi, ki je oblikovana zelo kupejevsko, skladno obliko in športnost pa dodatno poudarjajo visoki boki. Prav zaradi tega insignia tudi čez pet let ne bo zastarel avtomobil. Nemci so veliko časa namenili aerodinamiki. Omenimo le, da so s koeficientom upora zgolj 0,27 izboljšali vozne sposobnosti. Zelo prepričljiva je kakovost izdelave. Kar bi pograjali, je brisalec za brisanje zadnjega stekla, ki se ne poda k tako elegantni limuzini, pač pa spominja na podobne izdelke avtomobilov nižjega razreda.

Medosni razmik je v primerjavi z vectro povečan z 270 na 274 centimetrov, kar pa v kombinaciji s 186 centimetri, kolikor avtomobil meri v širino, ne zagotavlja dovolj limuzinskega udobja za visokorasle potnike. Na račun lepote in kupejevske zasnove bodo trpeli vratovi in kolena tistih, ki se bodo prevažali zadaj in jih je mati narava obdarila s košarkarsko postavo, v minus pa mu štejemo tudi preglednost nazaj. Na sprednjih sedežih se tudi po zaslugi razkošnih sedežev, ki so na voljo za doplačilo, nismo niti najmanj pritoževali. Nasprotno. Lahko bi celo rekli, da smo malo neobjektivni do tistih, ki bodo kupili osnovni model. Mi smo namreč preizkusili insignio z bogatim opremskim paketom sport.

Občutek za volanom je zelo dober, še posebej v kombinaciji s funkcionalno in atraktivno ter povsem neoplovsko oblikovano notranjostjo. Množici različnih stikal se je mogoče hitro prilagoditi. Ergonomija je dobra, optimalnega položaja za volanom tudi zaradi njegove dvojne nastavljivosti ni težko najti. Testnik je bil opremljen z ergonomsko oblikovanima sprednjima sedežema, ki se ju da nastaviti v kar 18 različnih položajev. K udobju dodatno pripomore bogat paket opreme, ki je že na meji premium razreda. Zamerimo ji lahko le, da nima zaslona na dotik, pa čeprav je ta videti prav tak. Je pa zato armaturna plošča zelo razgibana in očem prijetna in ni več pusta tako kot na primer pri astri. Dobre vtise zaključuje prtljažni prostor, ki je sposoben pogoltniti 530 litrov prtljage, z zlaganjem zadnje klopi pa ga je mogoče povečati na skoraj 1500 litrov. Nakladalni rob prtljažnika je sicer visok, a je odprtina dovolj velika, da omogoča enostavno nalaganje tudi večjih predmetov.

242 km/h je najvišja hitrost, ki jo zmore nov Oplov adut s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. © Gregor Prebil

Skupna masa vozila, večja od 1,6 tone, se še kako občuti med vožnjo. Vse je čvrsto in masivno. Že po prvi vožnji skozi ovinke, hitrega starta in zaviranja lahko občutite kompaktnost avtomobila. Ob menjavanju prestav nič ne vibrira, prestavljanje poteka povsem gladko, je pa gib prestavne ročice zelo dolg, predolg za tako športen avtomobil, kot je testirana insignia. Pod motornim pokrovom se skriva prisilno polnjen dvolitrski bencinski motor, ki razvije zavidljivih 162 kilovatov (220 KM). Prav ta omogoča prepričljive vozne sposobnosti, tako v nizkih kot višjih vrtljajih. Na odprti cesti motor deluje mirno in uglajeno, križarjenje pa je udobno tudi pri mestni vožnji. Motor dobro vleče v vsaki stopnji prestave, je dobro uravnovešen in prožen, zato ni treba pogosto posegati po prestavni ročici. Vse le ni idealno, predvsem ko pogledamo na računalniški prikaz porabe goriva. Ta je na testu v povprečju znašala skoraj deset litrov, na vožnji po avtocesti se da povprečje ob zelo zmerni vožnji zbiti tja do devetih litrov, medtem ko bo vožnja po mestu precej potratna, povprečna poraba pa blizu 13 litrov.

Testirali smo model z 19-palčnimi kolesi, pri paketu sport pa so del standardne opreme sicer 20-palčna kolesa. Insignia na cesti dobro leži, čeprav je opazno, da je vozilo malenkost podkrmarjeno. Podvozje ni pretrdo, vendar bi si od tako velikega avtomobila želeli mirnejše goltanje neravnin in lukenj. Kljub vsemu vam insignia v vsakem trenutku da vedeti, da imate kontrolo nad vozilom v svojih rokah, vse pa dopolnjujejo močne zavore, ki avtomobil brez težav pri hitrosti 100 km/h zaustavijo v 37 metrih, ter elektronika za nadzor pogona in stabilnosti, ki reagira diskretno, toliko, da bo tudi ostrejši manever varen.

Opel je z insignio naredil pravo potezo ob pravem času. Elegantna, solidna, dobro opremljena, temperamentna in varna limuzina na zgornji meji vozil srednjega razreda za ustrezno vsoto denarja nudi zares veliko. Testirani model je razkošen in močnejši, kot ga večina navadnih voznikov potrebuje. Če ga, bo kupec moral zanj odšteti 38.605 evrov, kolikor stane testnik. Osnovna različica je za dobrih deset tisočakov cenejša, poleg tega pa se bo kupec lahko pohvalil, da sedi za evropskim avtomobilom leta 2009.