Kaj naredi vse več slovenskih voznikov, ko na cesti naletijo na šolo vožnje?

V času, ko so slovenske ceste prizorišče številnih tragedij, je na mestu vprašanje, kje se začne varna vožnja.

Zapis učitelja vožnje, ki je zaokrožil po spletu, odpira boleče vprašanje: smo kot družba pozabili, da je učenje vožnje proces, ki zahteva empatijo, ne pa agresije?

Ko ugasne motor, ugasne tudi samozavest

Inštruktor v svojem zapisu na Facebooku opozarja na ključno zmoto izkušenih voznikov: "Če si voznik, ki misli, da je kandidat za vožnjo 'ovira na cesti', potem si problem ti. Ne on."

Zapis je s svojimi sledilci delil Borut Žagar: "Delim zapis učitelja vožnje, s katerim se globoko strinjam. V teh dneh, ko resno poka po naših cestah, v razmislek ..."

V Sloveniji se je v zadnjih dneh zgodilo več cestnih tragedij. V spominu ostaja tudi dogajanje na primorski avtocesti v nedeljo in ponedeljek, ki je bila zaradi napačnega ravnanja voznikov pri vožnji skozi delovno zaporo zaprta dolge ure, ujetih pa je bilo več sto vozil.

"To, kar vidiš pred sabo, ni ovira, temveč človek, ki se uči. Človek, ki se ne bori samo z volanom, sklopko in prometnimi pravili, ampak pogosto tudi sam s sabo," poziva neznani inštruktor k spremembi razmišljanja takšnih, ki se jim stalno mudi.  "Vsak dan sedem v avto z ljudmi, ki jih ne učim zgolj voziti. Sedem ob nekoga, ki je lahko že na robu, še preden sploh obrne ključ. In potem pride okolje, ki od njega zahteva popolnost, čeprav je šele na začetku."

Inštruktor opozarja na velike pritiske, s katerimi se danes soočajo mladi kandidati. Od njih njegova okolica, pogosto tudi starši, zahtevajo popolnost in obvladovanje nečesa, česar se šele uči. "Ko otrok znova in znova posluša vprašanja, kot so 'Kdaj boš naredil izpit?', 'Koliko ur še potrebuješ?' ali 'Zakaj drugi že znajo?', ne dobi spodbude, ampak občutek, da ni dovolj dober. In ko tak človek sede za volan, ne razmišlja jasno. Ne vozi sproščeno. Vozi v strahu, da bo naredil napako, ki bo samo še en dokaz njegove nevrednosti."

"Ko kandidatu ugasne motor, to ni zgolj tehnična napaka. Za zunanjega opazovalca je to nepomemben trenutek. Za kandidata pa je lahko potrditev vseh notranjih dvomov. V tisti sekundi se ne ustavi samo vozilo – ustavi se samozavest."

"Kot učitelj vožnje tega ne morem prezreti. Ne vidim samo napak, ampak ljudi. Vidim roke, ki se tresejo, poglede, ki iščejo potrditev, in trenutke, ko bi nekdo najraje odnehal, pa kljub temu ostane. To ni šibkost. To je oblika poguma, ki je pogosto spregledana."

Inštruktor v šoli vožnje

In nato pridejo na vrsto agresivni vozniki v prometu: "Nestrpni vozniki, hupanje, agresivni manevri in arogantni pogledi. Ljudje, ki reagirajo, kot da imajo več pravice biti na cesti kot nekdo, ki se šele uči. Kot da so sami nekoč znali vse. Kot da nikoli niso naredili napake. Resnica pa je drugačna. Razlika med izkušenim voznikom in kandidatom ni v tem, da prvi ne dela napak, ampak v tem, da jih je že preživel. Da ni odnehal."

Andrej Leban

Inštruktor kandidatom polaga na srce, da niso problem v prometu, staršem pa, naj zmanjšajo pritisk na svoje otroke, ne pa da ga krepijo. Vse ostale voznike na cesti, ki si želijo več prometne varnosti, pa poziva, naj začnejo pri sebi in pomagajo zmanjševati nestrpnost. 

"Vsak dober voznik je bil nekoč začetnik. Vsak je delal napake. Razlika je le v tem, da ni odnehal. In prav to je bistvo celotnega procesa učenja vožnje – ne popolnost, ampak vztrajnost."

Inštruktor

"Na cesti niso samo avtomobili. So ljudje. In nekateri med njimi vsak dan znova zbirajo pogum, da kljub strahu, pritisku in dvomom nadaljujejo. Če bi to kot družba resnično razumeli, bi bilo na cestah manj arogance, manj jeze in predvsem več človečnosti," sklene zapis.

Na zapis se je odzvalo veliko Žagarjevih sledilcev, ki skoraj brez izjeme vsi pritrjujejo deljenemu mnenju.

"Kot bivša učiteljica vožnje; ste zelo lepo zapisali in se popolnoma strinjam z zapisanim," pravi en komentar. Drugi pa: "Včasih en miren stavek kandidatu pomeni več kot deset tehničnih navodil." 

Številke ne lažejo: pritiski so ogromni že brez ostalih voznikov

Podatki Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) in analize portala Žurnal24 kažejo, da pritisk na kandidate ni le subjektiven občutek, temveč statistično dejstvo. Letno se v Sloveniji za vozniški izpit kategorije B poteguje med 35.000 in 40.000 kandidatov. To vključuje tako tiste, ki prvič sedejo za volan, kot tiste, ki izpit ponavljajo.

Statistično gledano je uspešnost na praktičnem delu izpita (vožnji) v zadnjih letih okoli 50-odstotna. To pomeni, da vsak drugi kandidat na izpitni vožnji pade, kar še dodatno krepi strah pred neuspehom, o katerem piše inštruktor.

Čeprav je zakonsko predpisan minimum 20 ur vožnje, povprečen kandidat v Sloveniji danes potrebuje med 35 in 45 ur, da je pripravljen na izpit. To za mlade in njihove starše predstavlja tudi ogromen finančni zalogaj v višini okoli 1.500 do 2.000 evrov.

K že tako stresnemu procesu učenja svoje doda še sistemska težava v obliki dolge čakalne dobe. V večjih mestih, kot sta Ljubljana ali Kranj, kandidati na prosti termin na izpitnem centru kljub določenim ukrepom v zadnjem obdobju čakajo tudi dva do tri mesece. Dolgo čakanje pa povzroča izgubo občutka vožnje, verjetnost za neuspeh je še večja.

dezurni@styria-media.si