Se spomnite avtomobilov izpred dvanajst do petnajst let? Večina bencinskih je še vedno imela atmosferske motorje, vsi skupaj pa solidno delovno prostornino in vsaj štiri valje, nobena redkost pa niso bili niti šest- in osemvaljniki. Potem pa je zaostritev okoljskih predpisov vodila v radikalni "downsizing", zmanjševanje delovnih prostornin in števila valjev, kar so tovarne kompenzirale z izdatnim prisilnim polnjenjem.
Kmalu so ugotovili, da zadeva deluje, a žal le na papirju. Ko je stari ciklus za ugotavljanje porabe goriva in izpustov NEDC dobil naslednika v bolj zahtevnem ciklusu WLTP, ki je zmanjšal razlike med laboratorijsko in realno porabo, je med proizvajalci zavladala panika in rešitev so našli v elektrifikaciji in masovni uvedbi blagih in pravih hibridov.
Stagniranje izpustov
Zadnje poročilo Evropskega računskega sodišča ECA kaže, da se emisije konvencionalnih avtomobilov, ki še vedno tvorijo skoraj tri četrtine registracij novih vozil, niso prav nič zmanjšale. Nadzorniki so sporočili, da so emisije dizelskih avtomobilov v zadnjem desetletju ostale konstantne, emisije bencinskih avtomobilov pa so se zmanjšale le za 4,6 odstotka.
Čeprav je tehnični razvoj pripomogel k 10-odstotnemu povečanju učinkovitosti motorjev z notranjim zgorevanjem, se je učinek izgubil zaradi do 10-odstotnega povečanja mase avtomobilov in do 25-odstotnega prirastka v moči motorjev. Za nevtralni učinek izboljšav bi lahko okrivili tudi razširjenost velikih in težkih SUV-jev.
Še bolj žalostno dognanje poročila ECA je, da se izpusti prometnega sektorja celo še naprej povečujejo. Leta 2021 je promet v Evropski uniji povzročil 23 odstotkov celotne proizvodnje toplogrednih plinov, več kot polovico pa so prispevali osebni avtomobili.
Potrebna je elektrifikacija
Nadzorniki ECA menijo, da bi lahko ta trend ustavili le s hitrejšo uvedbo električnih avtomobilov. Dodajajo, da do otipljivega znižanja izpustov ogljikovega dioksida ne bo prišlo, dokler bodo motorji z notranjim zgorevanjem v avtomobili prevladovali nad električnimi.
Vendar pa električni avtomobili dosegajo le 14-odstotni delež registracij novih vozil v Evropski uniji, njihova prodaja pa celo stagnira. Baterijski električni avtomobili so namreč še vedno dragi in manj prijazni do uporabnika, poleg tega pa je veliko držav ustavilo programe subvencioniranja. V zaostanku je tudi gradnja polnilne infrastrukture.
Poročilo ECA zaključi, da se bo, če ljudje ne bodo kupovali novih avtomobilov, evropska flota postarala, na cestah pa bodo še dolgo ostali avtomobili, ki izpolnjujejo starejše, manj zahtevne okoljske standarde.
