Zgodovina legendarnega aromatičnega drevesa za avtomobile je stara skoraj 70 let. Začelo se je precej neopazno. Danes podjetje Little Trees, kjer izdelujejo dišave prodajo za 100 milijonov dolarjev izdelkov na leto.
Družinsko podjetje se je upiralo velikim korporacijam, recepti za vonjave pa so strogo varovana skrivnost.
Aromatična drevesa so tudi pri nas postala pogost pojav in tudi oblikovalska ikona, ki je prepoznavna na vseh celinah sveta. Noben drug avtomobilski aromatski sistem še ni presegel te sprva neopazne iznajdbe, ki jo je patentiral kemik Julius Sämann. Nemec judovskega rodu je po drugi svetovni iz svojega rodnega mesta Uffenheim pobegnil v Kanado. Kot kemik je že pet let analizira aromatične sestavine kanadskih borovcev. Naučil se jih je izvleči iz igel drevesa in jih prenesel v opojni papir.
Neprijeten smrad po razlitem mleku je izginil
Na njegov izum in kariero je vplivalo še eno naključno dejstvo. Leta 1952 se je voznik cisterne, ki je dostavljal mleko v New Yorku, pritožil, da še vedno čuti slab vonj razlitega mleka po kabini vozila. Sämann se mu je odločil pomagati. Izvleček bora je namočil v papir in zgodil se je majhen čudež. Učinek aromatične snovi je iz kabine odstranil neprijeten vonj.
Kmalu so se tudi drugi vozniki začeli zanimati za Sämannov dišeči papir. Vendar še vedno ni imel oblike drevesa, posel pa še ni stekel. Sämann je imel poslovno žilico, zato je izum leta 1954 patentiral.
Opisal ga je kot papir, impregniran z aromatičnimi sestavinami, ki uničuje vonj, v kabini pa pusti prijeten vonj. Pomembno je, da je bila oblika zaščitnega papirja del patenta. Sämann je oboževal kanadski kraljevi bor. V čast svojih let pridobivanja aromatičnih olj v kanadskih borovih gozdovih mu je dal obliko abstraktnega zimzelenega drevesa. V celofan zavita drevesa so kmalu nastajala v mestecu Watertown v ZDA, od koder so jih razpošiljali po vsem svetu. Drevo se je pojavilo v neštetih filmih in televizijskih oddajah. Poimenovali so jih »„Little Trees“« (mala drevesa).
Recept skrivnosten kot coca-cola
Sprva je bil v ponudbi samo vonj bora, kasneje pa se je ponudba razširila in je vključevala vonj različnih začimb in cvetja. Uspešen je tudi vonj vanilje in hladilni "Black Ice". Danes obstaja okoli 60 različnih vonjav.
Nemci poznajo dišeča drevesa, imenovana Wunder-Baum, Francozi, Španci in Portugalci pa Arbre Magique. V Veliki Britaniji so jih nekaj časa prodajali pod imenom Magic Tree, a je leta 2011 podjetje vrnilo prvotno ime. Kar je čarobno pri „Little Trees“ je dejstvo, da Julius Sämann Ltd ni nikoli prodal svojega podjetja in je do leta 1999, ko je umrl, pripadalo izumitelju samemu. Danes je v lasti njegove družine.
Dišeča drevesa še naprej izdelujejo v Watertownu ZDA po strogo varovanem receptu aromatičnih sestavin in papirja, kar je podobna varovana skrivnost kot recept za Coca-Colo.
Do danes še nikomur ni uspelo v celoti posnemati recepta, zaradi česar je najbolj prodajan aromatični sistem v avtomobilih. Drevesa z izvirnim vonjem najdete tako rekoč povsod - od bencinskih črpalk do trgovin z živili. In ne kaže, da bi se morala njihova moda končati. So cenovno dostopni in sprejeti na vseh področjih življenja. Ljubijo jih tako bogati kot revni, njihova oblika pa je ikonična.
Zasluga gre samemu Sämannu, ki se je vedno zanašal na testiranje in visoko kakovost svojih izdelkov. Brezkompromisno je vztrajal pri nadzoru, ki je zagotavljal prijeten vonj, njegovo intenzivnost in trajnost.
