Avto
20 ogledov

Le v Sloveniji se lahko znajdeš med traktorji

cesta Saša Despot
Ni važno, kaj bo prihodnji minister za ceste Gašperšič danes obljubljal poslancem, pomembno je, kaj bo storil za državljane in njihovo počutje v prometu.

Sobotna nesreča pri Vranskem, ko je potok pod razkopanim mostom vzel dve mladi življenji, je na najbolj tragičen način dokazala, da mačehovski odnos do vlaganja v cestno infrastrukturo in prelaganje odgovornosti med različnimi službami ter bolj ali manj odgovornimi osebami dobesedno ubija ljudi.

Prihodnji minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki ga danes čaka zaslišanje na pristojnem parlamentarnim odborom, ima pred seboj zelo velik izziv, in prav ureditev stanja na področju obnove in vzdrževanja cestnega omrežja bo najkasneje čez štiri leta jasen pokazatelj, ali je bil kos zadani nalogi. 

Še vedno le ohlapne obljube

Koalicijska pogodba treh strank strokovnjakov s področja mobilnosti in prometa ni posebej navdušila. V njej se sicer odražajo nekatere predvolilne obljube predvsem vodilne stranke SMC, denimo tista, da bodo megalomanska vlaganja v različne tako imenovane razvojne osi, od katerih si sicer lokalni politični veljaki že leta nabirajo točke, postavili na hladno, saj naj bi korenito preverili njihovo ekonomsko upravičenost.

Peter Gašperšič | Avtor: Vlada RS Vlada RS
Prav tako naj bi za obnovo cest zagotovili več denarja s tem, da bodo spremenili sporni zakon, ki že leta denar voznikov od pobranih pristojbin za uporabo cest kanalizira v železniško infrastrukturo. S tem naj bi ta denar znova postal bolj namenski, gotovo pa ga ne bo dovolj za vse nujne potrebe, saj je po državi le tretjina cest označenih kot ustrezno vzdrževanih. Vse nove projekte naj bi gradili predvsem s pomočjo nepovratnih sredstev. Tu je tudi velikanski problem lokalnih cest, za katere so pristojne obubožane občine, kot je bil primer očitno spornega mostu pri Vranskem, za katerega se je slutilo, kako nevaren je, a je šele tragedija - kako ironično - pred vrati najsodobnejšega slovenskega centra za prometno varnost, razgalila, kako napačen je pristop neustrezne poceni gradnje, ki ga zagovarjajo nekatere glave.

Po tisoč kilometrih avtocest se znajdeš med traktorji

"Vseeno mi je, kdo bo minister, upam pa, da se bo zavedal dveh osnovnih nalog. Prva je, da je potrebno ceste vzdrževati sproti, saj nas bi moralo biti Slovence sram, da v 21. stoletju zapiramo nadvoze in mostove celo na najbolj prometnih cestah," pravi vodja centra za prometno gradnjo na mariborski fakulteti za gradbeništvo Tomaž Tollazzi.

"Druga naloga novega ministra pa je dokončanje avtocestnih odsekov predvsem do Dragonje in med Draženci ter Gruškovjem. Veste, kje morate prvič izstopiti iz avtoceste, če nanjo zapeljete v Skandinaviji? Na Dražencih, ko se kar naenkrat na glavni cesti znajdeš v družbi 50 in več let starih traktorjev," je oster Tollazzi. "Hrvati in ostala soseščina so se že zdavnaj zavedli tovrstnih prioritet.Tudi so mimo časi megalomanskih projektov, kot je bila gradnja avtocestnega križa, ti odseki bi morali biti tudi v skladu z novimi evropskimi normativi precej ceneje zgrajeni."

Govorijo o prijazni mobilnosti, a dejanj malo

Čeprav se pričenja teden mobilnosti, ko so v ospredju nekakšne želje, da bi se v službo in po opravkih vsi vozili le še s kolesi in avtobusi, glede na koalicijsko pogodbo ni pričakovati niti kakšnih bolj konkretnih korakov v smer, da bi država z ustrezno infrastrukturo omogočala takšne premike v glavah. Vse, kar obljublja koalicija, je gradnja dodatnih parkirišč za potrebe sistema P&R na obrobjih mest. 

Zaradi takšnih rešitev ne bomo nič kaj bližje cilju nizko- oziroma brezogljične družbe, opozarja Miran Gaberšček, direktor Centra odličnosti nizkoogljične tehnologije. In kaj pogreša v vladnih načrtih? "Predvsem bi si želel, da bi država sploh imela izvedljivo strategijo, kaj si predstavlja pri uvajanju naravi prijaznejše mobilnosti. Za začetek bi pričakoval - in ta del je izredno težak - da bi zbrala na kupu kompetentne ljudi, ki ne bodo navijali za svoje miniprojekte in vrtičke, temveč bo to sposobna in delovna ekipa z dovolj časa, da naredi strategijo s področja trajnostne mobilnosti, ki se jo nato sprejme in izvaja. Ali bodo v takšni strategiji električna vozila, me ne briga, bolj mi je pomembno, da strategija sploh obstaja in da je izvedljiva. S tem naredimo tri korake naprej ne le enega," pravi doktor, katerega ekipa znotraj Kemijskega inštituta razvija litij-žveplove baterije, s katerimi naj bi v prihodnosti poganjali tako avtomobile kot prenosnike in telefone. 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.