Avto
172 ogledov

Norveški cestni čudež

Otrok v avtu Profimedias
Kako ima lahko država, ki ima 2,5-krat več prebivalcev kot Slovenija in precej več prometa, enako število mrtvih na cestah, povrh pa lani niso imeli nobenega smrtnega primera med otroki? Medtem se je v Sloveniji novo leto pričelo katastrofalno ...

V zadnjih 10 letih je smrtnost v prometu upadla za 44 odstotkov, lani je umrlo rekordno nizko število 125 ljudi, od tega niti en otrok. A na proslavljanje ne pomislijo niti za hip, saj je vsaka smrt ali poškodba veliko preveč, zato še trdneje sledijo viziji 0.

Ni govora o Sloveniji, ki je sicer v povprečju zadnja leta nedvomno prav tako precej izboljšala statistiko nesreč, a je lani vseeno beležila porast pri najbolj črnem podatku - 120 mrtvih (+11 v primerjavi z 2014). Vendar je ob primeru Norveške na mestu vprašanje, ali je slovenska družba kot celota v tem hipu sploh pripravljena na izziv in spremembe, da še bistveno popravi prometno varnost. 

Norveški svet za prometno varnost Trygg Trafikk (TT) je pred dnevi potegnil črto pod lanskim letom. V državi z 5,2 milijona prebivalcev so dosegli zavidanja vreden rezultat 24 smrti na milijon prebivalcev, medtem ko je v Sloveniji to povprečje več kot dvakrat višje. 

Na norveških cestah lani ni umrl niti en otrok do 10 leta, bistveno se je izboljšala varnost med pešci, kolesarji in starejšimi vozniki, imajo tudi eno najboljših evropskih razmerij pri smrtnosti motoristov glede na voznike avtomobilov. 

Kako jim je uspelo? Povprašali smo.

"V splošnem že vrsto let opažamo, da se na Norveškem stanje kriminala znižuje, hkrati pa se povečuje zaupanje v vlado, policijo in tudi zaupanje med posamezniki," je za Žurnal24 uvodoma opozoril Magnus Jordheim, projektni vodja pri TT. Če slovenska policija tudi beleži upadanje kriminala, pa je glede zaupanja v institucije Slovenija torej že takoj na slabšem. 

"Izboljšanje prometne varnosti je že vrsto let med prioritetami Norveške, kar se vidi z različnimi kampanjami in obveščanjem javnosti, pa tudi pri programih za varno vožnjo in v šolah, prav tako se je zelo zaostrilo šolanje za pridobitev vozniškega dovoljenja," našteva dobre prakse norveški strokovnjak in ob tem izpostavlja tudi velike spremembe pri nadzoru, kot so množična uporaba stacionarnih radarjev, zaostritev kazni, nadzor nad alkoholom, povečana prisotnost policije na hitrih cestah ...

Norveška družba kot celota se je pričela zavedati odgovornosti za varnost

"Resnica je, da niti strokovnjaki, ki so raziskovali to področje, niso mogli pojasniti več kot 50 odstotkov dejavnikov in vzrokov za znižanje nesreč in poškodb. Gre za ogromno področje za raziskovanje, na katerega vpliva in se na njem prepleta ogromno število dejavnikov."

Jordheim opozarja na nekatere dodatne dejavnike, ki se gotovo zelo odražajo pri prometni varnosti: "Ljudje se v splošnem bolj držijo pravil. S filozofskega stališča lahko govorimo o kulturi zavedanja nevarnosti, ki je prežela našo družbo. Vendar pa po ugotovitvah Norveškega centra  za raziskave v prometu prav človeške odločitve še vedno pomenijo največji potencial pri dodatnem znižanju prometnih nesreč. Precej več kot izboljšana infrastruktura ali varnejši avtomobili."

Po mnenju Jordheima sta tudi dejavnika cest in avtov zelo pomembna za večjo varnost. "Cestno infrastrukturo smo precej izboljšali in ob tem upoštevali rešitve, ki preprečujejo nesreče in znižujejo možnost resnih poškodb, če se nesreče že zgodijo."

Tudi pri avtomobilih so Norvežani zavezani varnosti, pa čeprav je njihov vozni park z 10,5 leti v povprečju za leto dni starejši od slovenskega. Podatki programa EuroRAP kažejo, da je Norveška med državami, kjer je pri novih avtih najvišji delež takšnih z varnostno oceno petih ali vsaj štirih zvezdic po rezultatih Euro NCAP. 

Jordheim sicer ni mogel postreči s podatkom, kako prisotni so aktvini varnostni pripomočki v novih norveških avtih, a je prepričan, da so nove tehnologije pomemben mozaik pri preprečevanju nesreč ali vsaj ublažitvi posledic. Kot enega najbolj inteligentnih sistemov ta hip izpostavlja city AEB sistem opozarjanja na trk in samodejnega zaviranja, ki je po njegovem eden izmed pomembnih korakov v smeri avtonomnih vozil. 

Vsi otroci so preživeli. Tudi zato, ker ...

Zelo odmeven iz poročila za 2015 je podatek, da na norveških cestah ni bilo smrtnega primera med otroci. Podatki slovenske policije kažejo, da sta lani na naših cestah umrla dva otroka, mlajša od sedmih let, še 6 pa je bilo hudo poškodovanih. V starostnem obdobju med 7 in 14 let pa je bil pri nas še en mrtev in 19 huje poškodovanih otrok oziroma mladostnikov.

"Že leta se pri TT zelo osredotočamo na varnost otrok v avtomobilih, pri čemer so naši videi in letaki stalno prisotni v javnosti in zelo opazni v medijih. Še posebej učinkoviti so otroški sedeži, ki so obrnjeni nazaj in so nameščeni na zadnjih sedežih," pravi Jordheim. 

Otrok na kolesu. | Avtor: Shutterstock Shutterstock
Poudarek dajejo tudi na zgodnje izobraževanje v vrtcih in šolah, na učenje pravilnega prečkanja ceste in nošnjo odsevnih trakov, kar je sicer uveljavljena praksa tudi v Sloveniji. Zelo pa na Norveškem spodbujajo tudi starše, šole in krajevne skupnosti, naj s konkretnimi idejami in dejanji pomagajo izboljšati prometno varnost za najmlajše.

"Mimogrede, v 70. letih prejšnjega stoletja je na norveških cestah umrlo po sto otrok na leto. Od takrat se je prebivalstvo precej povečalo, število avtomobilov pa tudi. Očitno se je veliko stvari spremenilo v kulturi, zavesti in tudi opremi," zaključuje predstavnik norveške organizacije, ki služi kot vezni člen med vladnimi ustanovami in nevladnimi organizacijami s področja varnosti v prometu. 

andrej.leban@zurnal24.si

Komentarjev 21
  • tine 20:01 31.avgust 2017.

    Ker njihova vlada ni sestavljena 99% iz bedakov,ki jim lažejo, ker niso vse poteze politične spletke in vsak gleda le zase, ker je občutek družbene odgovornosti.

  • šport.ribič 18:03 06.marec 2016.

    Verjetno na Norveškem imajo urejen železniški promet in nimajo toliko tovornjakov na cestah kot pri nas in imajo več kulture tudi na cesti.

  • Žurnalček 19:31 05.marec 2016.

    Pešci na prehodu NIMAJO prednosti , ampak je ta del cestišča označen zato , da se ve, kje lahko prečkajo cesto !!! Dokler pešec ne postoji na robu , pogleda levo in desno , se prepriča , da bo prvi ...prikaži večvi avto LAHKO ustavil , NIMA PREDNOSTI !