PLUSI, MINUSI

Plusi: Udobje, zmogljivosti motorja, poraba, prostornost za potnike, klimatska naprava. Minusi: menjalnik, ergonomija stikal, mestoma kvaliteta izdelave.

Fiatov največji model se je morda kar malce po krivem izgubil v širokem krogu konkurence, deloma pa gre krivdo za to pripisati tudi dejstvu, da želi voziti v več razredih obenem. Samosvoja oblika, ki bi jo lahko umestili med karavane ali že kar enoprostorce, je po tolikih letih izgubila nekaj mikavnosti, vseeno pa ostaja dovolj prepoznavna, še posebej, če jo na zunaj krasijo nekateri dodatki, kot so pokromani okvirji vrat ali doplačljiva 18-palčna platišča ter letvice v barvi vozila.

Videz včasih vara
Pogled v notranjost od zunaj deluje nadpovprečno prestižno (paket emotion), z všečno dvobarvno notranjostjo, športnim izgledom in otipom volana ter lesenimi vložki. Manj udobno pa je vse skupaj med uporabo – s tkanino prekriti sedeži so sicer udobni, a s premalo ledvene opore, tudi iskanje idealnega položaja za volanom prvič vzame kar nekaj časa. Ergonomija, znana iz vseh novejših fiatov, je tudi le povprečna, saj so stikala bolj ali manj logično raztresena po vsej armaturki, medtem ko je ročica za smernike nenavadno daleč stran od prstov leve roke. Zanimiv detajl je "saabovski" ključ, ki ga vtaknemo v režo med sedežema.

Kvaliteta izdelave z režami in pri slabih 24 tisoč kilometrih testnika vse glasnejšimi črički nas ni povsem prepričala. Pohvalimo pa lahko za uporabo enostavno in z obilo funkcijami obogateno klimatsko napravo ter pomoč pri speljevanju navkreber hill holder. Informacijski zaslon je preveč poln s podatki.

Notranjost crome deluje udobno, nismo pa bili navdušeni nad razstresenostjo stikal in podajanjem informacij. © Andrej Leban

Sopotniki jo imajo radi
Prostora je, kot se spodobi za mere (4.756 mm x 1.775 mm x 1.618 mm, medosna razdalja 2.700 mm), primerno veliko spredaj, medtem ko ga je na zadnji klopi toliko, da se počutimo že kar kakšen razred višje. To gre nekoliko na račun prtljažnika, ki v osnovi sicer ponuja 500 litrov prostora, a je v ta podatek všteto dvojno dno, zato mu manjka uporabne globine pravih karavanov.

Motor ne pokaže vsega znanja
Petvaljni dizel na papirju ponuja iskrenja v očeh vrednih 147 kW (200 KM), vendar so vsi ti "konji" v praksi precej brzdani. Verjetno lahko del krivde pripišemo tudi avtomatskemu menjalniku, s katerim je bila opremljena testna croma. Šeststopenjski menjalnik, ki je imel možnost ročnega pretikanja, se nam tudi sicer ni mogel priljubiti, saj je marsikdaj deloval mimo naših želja, ob vsej moči smo pogrešali program sport. Vseeno pa je akcije izpod pokrova več kot dovolj, če si tega zaželimo. Za 100 kilometrov poti smo v povprečju porabili okoli osem litrov in pol, ob bolj umirjeni vožnji smo shajali izpod osmih litrov.

Croma daje vtis, da se vozimo v enoprostorcu in karavanu obenem. © Andrej Leban

Podvozje avtomobila je v ovinkih dalo vedeti, da je namenjeno bolj družinskemu kot športnemu sekanju ovinkov, ob višini avtomobila nismo smeli biti presenečeni niti na nekaj več nagibanja. So pa zanesljivo delo opravile zavore.

Croma je kljub križanemu poreklu še najbližje karavanom. V novi laguni, mondeu, mazdi6 in drugih ima ob tem kar zahtevno konkurenco, vendar jim je z osnovno ceno 27.200 evrov glede na nivo opremljenosti in zmogljivosti motorja predstavlja zelo resno tekmico. Pri testniku je nekaj bolj ali manj uporabnih dodatkov (večja platišča, funkcije radia na volanu, meglenke z delovanjem v ovinkih, BlueMe ...) navrglo dodatne tri tisočake. Avto je narejen za tiste, ki cenijo veliko potniškega prostora in obilo elektronskih pomagal (od katerih je marsikatero doplačljivo), ob tem pa vsaj nekaj dajo tudi na italijansko filozofijo izdelave avtomobilov.