Avto
222 ogledov

Slovenski eksperiment, ki bi lahko spremenil pravila vožnje

AVP in raziskava vpliva mobilnikov Andrej Leban
Slovensko podjetje BLCKB je dokazalo, da je uporaba telefona med vožnjo smrtno nevarna. V prihodnje bi lahko predstavili produkt, ki bi omogoča merjenje možganskih aktivnost. Kot opozorilo na moteče nevarnosti bi ga lahko uporabljali v šolah vožnje, na treningih varne vožnje, z njim bi lahko policisti merili zmožnost oziroma nezmožnost za vožnjo, uporabili bi ga lahko tudi pri starostnikih, za ugotavljanje sposobnosti vožnjo.

Človeški možgani so še dokaj neraziskani, vendar pa z napredkom v tehnologiji napreduje tudi aplikativna nevroznanost. Rešitve se kažejo tudi za potrebe avtomobilske industrije, predvsem pa bi lahko to izkoristili v korist varnejše vožnje. V Sloveniji bi lahko številne tragične nesreče preprečili že z ozaveščanjem. Za to pa je treba imeti tudi trdne dokaze.  

Pogovarjali smo se z Luko Zevnikom, produktni direktor in eden od soustanoviteljev podjetja BLCKB, ki se ukvarja za aplikativno nevroznanost. Njegovo podjetje je na pobudo javne agencije za varnost v prometu (AVP) izvedlo edinstven eksperiment vpliva sočasne vožnje in pogovarjanja na mobilnem telefonu na vpliv preobremenjenosti možganov. Dokazali so, da je za varno vožnjo nemogoče združiti pogovarjanje po telefonu in samo vožnjo. Izsledki raziskave pa so lahko povod za nadaljevanje raziskav, ki bi lahko rezultiralo z izdelkom, ki bi ga lahko preizkusil vsak in s tem iz prve roke izkusil kako nevarni so motilci v vozilu.

S čim se v osnovi ukvarja podjetje BLCKB?

Luka Zevnik | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Osnovna dejavnost našega podjetja je aplikativna nevroznanost. Gre zato, da tehnologijo za merjenje možganske aktivnosti razširjamo na nova področja uporabe izven klasičnih laboratorijev. Do zdaj je bila ta tehnologija večinoma preveč kompleksna in predraga, zato je bila omejena na klasične raziskovalne ali medicinske laboratorije. V zadnjem času pa jo je zaradi tehnološkega napredka in avtomatizacije mogoče umestiti tudi v bolj vsakdanje življenje in tako razširiti področja uporabe.

Raziskujete tudi same možgane ali samo, kako jih povezati z neko stvarjo?
V osnovi oboje. Če gledamo samo aplikativno nevroznanost sta trenutno dve glavni poti razvoja. Eno je raziskovanje možganov. Se pravi, da merimo to, kar se dogaja v možganih in s pomočjo različnih algoritmov in metrik poskušamo razmeti različne fenomene. V primeru projekta z AVP, kjer je šlo za uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, smo gledali zadeve kot (pre)obremenitev možganov, aktivacijo pozornosti in razcepljeno pozornost. Za druga področja uporabe se uporabljajo druge metrike. Za področje Alzheimerja se recimo poskuša z drugačnimi algoritmi ugotoviti ali obstaja potencial za razvoj bolezni še preden se pojavijo simptomi. Drugi pogled pa je t. i. BCI (brain computer interface). Pri tem gre za povezovanje računalnika z možgani. S pomočjo elektrod merimo možgansko aktivnost in jo prevajamo v jezik, ki ga lahko razume računalnik. S tem lahko recimo upravljamo določene stvari v realnem svetu neposredno s pomočjo svojih možganov. Primer tega je bil recimo naš projekt z Mestno občino Ljubljana in podjetjem VO-KA, kjer smo EEG BCI tehnologijo uporabili za merjenje osredotočenosti. Bolj si se osredotočil, hitreje si lahko natočil kozarec vode iz pipe. Namen projekta je bil ozaveščati javnost o kakovosti in ekološkosti pitja vode iz pipe. Sicer se pa v zadnjem času tehnologija BCI razvija predvsem za potrebe invalidov, se pravi protetike, in sicer, da lahko s pomočjo misli upravljajo umetne ude ali določene druge stvari v realnem življenju, kar jim precej lahko izboljša kakovost življenja.

V avtomobilizmu smo že bili priča eksperimenti upravljanja vozila z mislimi. Kakšna je realnost?
To je ambiciozen cilj. Tehnično je to sicer izvedljivo, da bi bilo to praktično uporabno pa ni, saj zahteva preveč treninga na strani voznika. Za realne potrebe bodo prej na ceste prišli samovozeči avtomobili, ki so tudi bolj smiselni. Se pa je zanimivo igrati s to idejo, če ne drugače je fascinantna čisto kot prototip in prikaz tega, kaj vse zmore sodobna tehnologija na področju nevroznanosti. Bolj kot samo upravljanje avtomobila, je ta tehnologija praktično primerna za upravljanje drugih funkcionalnosti avtomobila s pomočjo misli. V enem od prototipov je McLaren za Formulo 1 recimo zasnoval, da bi voznik določene ukaze izvajal z mislimi, kar je lahko precej hitreje kot če bi to delal motorično. Ne vem pa ali so potem to dejansko implementirali v praksi.

AVP in raziskava vpliva mobilnikov | Avtor: Andrej Leban Andrej Leban

Ali vidite potencial v avtomobilski industriji z instrumenti oziroma izdelki, ki jih predstavljate?
Deloma zagotovo, ni pa to trenutno naš glavni fokus. Vsekakor je to ena od možnih usmeritev razvoja. Trenutno že plodno sodelujemo s slovenskim podjetjem Nerv Tech, ki se ukvarja z razvojem simulatorjev vožnje za varno vožnjo in ostale potrebe. Na področju biometrike voznikov je namreč velik potencial. Projekt z AVP je povod, da o tem morda bolj razmišljamo. Možnih produktov je veliko. Za potrebe eksperimenta smo uporabili najbolj kompleksno medicinsko opremo, ki za neki bolj razširjen produkt ni primerna, ker je predraga in preveč kompleksna za uporabo. Zadevo bi morali poenostaviti in poceniti, večino stvari avtomatizirati in bi lahko tak produkt uporabljali recimo za učenje varne vožnje v šoli vožnje ali primeru nekih poligonov, treningov vožnje. Posamezniku bi tako lahko nazorno pokazali kako so njegove možganske kapacitete posvečene vožnji zmanjšane ob sočasni uporabi mobilnega telefona.

Ali bi lahko s tako napravo preverjali zmožnost ali nezmožnost nekoga za vožnjo z vozilom?
To je druga možnost, torej, da bi s pomočjo EEG naredili bolj napreden test voznika in njegovih sposobnosti za preverjanje zmožnosti varne vožnje. Primer, če vas ustavi policist, je edino kar trenutno lahko naredi z vidika preverjanja spodobnosti vožnje alkotest. Z EEG-jem bi bilo možno oceniti kognitivno stanje možganov in bi na podlagi tega ocenili, ali je vožnja pri nekem posamezniku še varna ali ne. To bi naredil s poenostavljeno EEG napravo, ki bi v času ene minute posnela možgane v stanju mirovanja in ocenila ali je človek preutrujen za vožnjo ali je pod vplivom zdravil ali drugih nevarnih snovi tudi lahko pri ugotavljanju za sposobnost vožnje starostnikov … 

Luka Zevnik | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Kako bi bila videti naprava?
Z napredkom tehnologije bi lahko bila zelo majhna. Super produkt bi bil lahko tudi, da bi se usedel v avto, si pritrdil na glavo mini elektrodo, ki bi spremljala kdaj smo preveč zaspani, kdaj so naši možgani preobremenjeni in bi opozarjala na nevarnosti. Trenutno še nismo tam, v roku nekaj let je pa zelo verjetno, da si bomo podobno kot danes srčni utrip na pametnih urah, v vsakdanjem življenju merili tudi možgansko aktivnost. Pri človeku se vse začne in konča pri možganih in to velja tudi za varno vožnjo. Neposredno iz možganov lahko dobimo podatke ali smo še sposobni varno voziti ali ne. Sploh v povezavi s simulatorji se zarisujejo zanimivi produkti in rešitve. Tehnologija za merjenje možganske aktivnosti bi lahko predstavljala integralni del neke evalvacije voznikov. Na ta način bi lahko s simulatorjem neposredno merili napake in sprožimo določene zelo nevarne situacije pri vožnji. Na primer, da bi hkrati programirali, da se mora voznik odzivati na telefon in hkrati mu pred avto otrok in pogledali, ali bi voznik zaviral, kako bi se odzval.

AVP in raziskava vpliva mobilnikov | Avtor: Andrej Leban Andrej Leban

Sam si se s to napravo preizkusil uporabo telefona, pisanje sporočil med vožnjo. Kakšna je bila osebna izkušnja?
Iz prve roke lahko povem, da sem bil presenečen. kako nevarno je to. Sploh v našem primeru, kjer so bili motilci intenzivni in si se moral takoj odzvati na vsakega od njih. V realni situaciji lahko vidimo, da, če občasno uporabljamo telefon med vožnjo, ga po navadi poskušamo uporabljati med čakanjem na semaforju itd. Zaradi večje intenzivnosti poskusa je nevarnost prišla precej bolj do izraza. Če bi med uporabo telefona nekdo skočil na cesto ali od nekod zapeljal se zagotovo ne bi mogel odzvati dovolj hitro in bi prišlo do nesreče. Ko med normalno vožnjo mislimo, da prilagajamo pravi čas za klic ali pisanje sms, ne vemo, da se ne bo zgodilo nekaj nepričakovanega. Statistično je vprašanje časa, kdaj se lahko zgodi nekaj nepredvidljivega, ko se pogovarjamo po telefonu.

Še slabše pa je odgovarjanje na sms?
Tako je. Ali pa pisanje na družabna omrežja. Takrat se še pogled umakne stran od ceste. Tudi motorični korteks se z držanjem telefona in tipkanjem še dodatno preobremeni. Z vidika rezultatov raziskave in osebne izkušnje so možgani v celoti preobremenjeni. V tem času je vožnja zelo nevarna, saj možgani nimajo neomejene kapacitete in enostavno ne morejo obdelati toliko informacij iz okolja in se nanje varno in zanesljivo odzvati.

Na tiskovni konferenci je bilo na naše vprašanje odgovorjeno, da je tudi prostoročno telefoniranje, ki je zakonsko dovoljeno, zelo ali podobno nevarno kot s telefonom v roki. Lahko dodatno pojasnite?
Strogo rečeno tega neposredno nismo merili, zato končnega odgovora ne morem dati. Če poskušamo sklepati na podlagi tega kar smo merili, smo ugotovili, da med klicem oči sicer gledajo na cesto, vendar pa se kaže jasen trend, da je vizualni center možganov manj aktiven, kar enostavno povedano pomeni, da možgani med klicem v bistvu slabše vidijo. Na podlagi takšnega sklepanja bi bilo tudi prostoročno telefoniranje lahko nevarno. Razlika seveda je, da je v tem primeru manj obremenjen motorični korteks, glede na to, da ne držimo telefona v roki. Skratka mogoče je sklepati, da je tudi prostoročno telefoniranje nevarno, a za spoznanje manj kot s telefonom v roki. Če bi pa hoteli dati bolj končen odgovor na to vprašanje, bi pa morali narediti dejansko raziskavo, ki bi neposredno primerjala možgansko aktivnost pri klicu s telefonom v roki in med prostoročnim telefoniranjem.

Ne moremo pa telefoniranja primerjati s pogovarjanjem z drugimi potniki v avtomobili, hranjenjem, kajenjem? Kakšna je razlika?
Večkrat ljudje rečejo, da je pogovor po telefonu (še posebej če gre za prostoročno telefoniranje) v bistvu enako navaren kot pogovor s sopotnikom in da bi potemtakem morali prepovedati tudi to. Je pa to neprimerljivo, saj v večini primerov sopotnik tudi sam spremlja vožnjo in razmere na cesti ter temu primerno prilagaja pogovor vožnji. Poleg tega je sovoznik lahko dodaten par oči v avtu, ki lahko opozorijo na nevarnosti. Gotovo pa je, da je kakršen koli bolj intenziven motilec med vožnjo nevaren, bodisi prižiganje cigareta, ukvarjanje z otroki na zadnjih sedežih, brskanja po predalih avtomobila in tako naprej. Če bi želeli bolj natančno ugotoviti kateri motilec je bolj nevaren od drugega in kje so meje varne vožnje, bi morali narediti serijo poglobljenih raziskav, ki pa zahtevajo svoj čas in finančna sredstva.

Jih boste naredili?
To je stvar AVP in tudi potencialnih partnerstev z drugimi organizacijami doma in v tujini, ki bi jih to zanimalo. Mogoče tudi kakšnega bolj dolgoročnega raziskovalnega projekta. Hkrati tukaj velja poudariti, da je najbolj smiselno raziskovati tiste najbolj razširjene prakse kot recimo je uporaba telefona. Saj bi morda lahko z raziskavo ugotovili, da je denimo zvijanje cigarete med vožnjo še bolj nevarno od tipkanja SMS sporočila, kljub temu da ni prepovedano. Ampak koliko ljudi pa dejansko zvija cigarete med vožnjo? Zagotovo precej manj kot jih uporablja telefon. Poleg tega bi na tem področju nasploh morali narediti tudi več na ugotavljanju dejanskih vzrokov nesreč. Po moji vednosti še vedno ni uradne statistike koliko je bilo recimo dejanskih nesreč povezanih z uporabo telefonov med vožnjo.

telefoniranje med vožnjo | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Avtomobilska industrija želi, da je sedenje v avtomobilu enako sedenju v dnevni sobi ali za pisalno mizo. Najprej smo poslušali radio in glasbo, nato so prišli telefoni, zdaj še internet. Zasloni v vozilih so vse bolj zmogljivi in večji, zato, da vozniki lažje razbirajo vse več vsebine, ki jo proizvedejo. Kako bo to vplivalo na vožnjo?
Če sklepamo po rezultatih te raziskave je to nevaren trend. Pohvalno se mi zdi to, kar je nedavno predstavil Apple, in sicer da, ko avto doseže določeno hitrost, se telefon avtomatsko postavi v poseben način, ki voznika manj moti. Trend da vnašamo vedno več informacij in dražljajev med vožnjo ni dober. S tem se možgani tako obremenijo, da vožnja postane nevarna. Če želimo telefone in podobne digitalne naprave bolj intenzivno uporabljati med vožnjo mora razvoj vzporedno iti v smeri povsem avtonomne vožnje.

Zakaj naši možgani, čeprav vedo, da je nekaj nevarno, vseeno sporočajo, naj dvignemo telefon, ko zazvoni?
Človeški možgani zaradi prilagoditve na okolje tako delujejo. Na nenadne dražljaje in sporočila iz okolja se hitro nezavedno odzovejo. Če recimo gledate skozi vetrobransko steklo in če skoči srna na cesto, se možgani samodejno odzovejo in sprožijo reakcijo. Z vidika možganov ni večje razlike, kot če zazvoni telefon. Še posebej zato, ker so mobilni telefoni že skoraj postali podaljšek naših teles in so globoko zasidrani v naš vsakdan. To, da vemo, da je uporaba telefona med vožnjo nevarna, je šele zavestno racionalno zavedanje in zato so na tem področju zaščitni ukrepi ključnega pomena.

Komentarjev 18
  • Avatar Leon
    Leon 08:33 26.junij 2017.

    Zapravljanje denarja za ugotavljanje nečesa kar je v normalnem svetu dokazano in se sankcionira tudi z odvzemom vozniške za povratnike (UK) so v AVP zapravljali denar za študije odkrivanja tople vode . Seveda nekdo je dobro zaslužil z izdelavo naglavnih ...prikaži večih pokrival ,ki poneumljajo ljudi med vožnjo. Ali je to nov projekt AVP ,ki bo obvezen za vse voznike ? Ni hec .

  • JT_Thomas 17:29 25.junij 2017.

    Priključeni na državne jasli! Seveda služili bi na račun državljanov, ki potrebujejo prevoz. FEJ

  • max 12:54 25.junij 2017.

    Tudi še nebi napisali, bi bilo takoj jasno da je to slovensko podjetje. Deluje v smeri prepovedi in kaznovanja. Medtem ko ves preostali svet razvija samovozeča vozila, se par zdolgočasenih slovenjcelnov ukvarja s tem kako zlesti zakonodajalcu v rit in ...prikaži večn jim pokazati kako še bolj omejiti in oglobiti državljane. Res za kozlat.