Avto
12223 ogledov

Kako prepoznaš jeznega Slovenca v avtu?

bosch, opazovanje voznika, kamera, voznikova nepozornost, asistenčni sistemi Bosch
Anatomija slovenskega voznika skozi oči stroke. Ne pijani mladi, danes so problem na cesti mlade mamice.

Slovenci zase pravimo, da smo slabi vozniki - no, vsaj vsi ostali razen nas osebno. Resnica je, da pri znanju oziroma obnašanju v prometu pravzaprav ne odstopamo preveč od kakšnega drugega naroda. So pa zaznane razlike glede tega, kako uvidevni smo do drugih v prometu. 

Temeljno sporočilo posveta je bilo, da lahko slovenskega voznika nagovarjaš in mu pomagaš le tako, da ga najprej dobro spoznaš.

Vsi vemo, da je narobe, a ko sedemo za volan, počnemo isto

Psihologinja in raziskovalka obnašanja voznikov Sara Tement iz Filozofske Fakultete v Mariboru je podala zelo lucidno pojasnilo, zakaj velika večina Slovencev in Slovenk agresivno vožnjo ali vožnjo pod vplivom alkohola sicer prepoznava za nekaj negativnega, a se sami v prometu velikokrat obnašaomo po enakih vzorcih - vozimo agresivno ali pa celo sedemo za volan pod vplivom. 

"Pozitivne posledice nekega obnašanja imajo najmočnejši vpliv na to, kako se bomo obnašali tudi v prihodnje. Ker na cesti vozimo hitreje, prehitevamo in nasploh vozimo agresivno, nam morda to omogoči, da bomo na cilj prišli prej in ujeli pomemben sestanek."

In ker se to res zgodi in ker ob tem nismo doživeli nobenih negativnih posledic v obliki kazni za prehitro vožnjo ali celo prometne nesreče, se naslednjič v vozniku sproži enaka vrsta obnašanja - agresivna vožnja se ponovi vsakič, ko zamujamo oziroma mislimo, da zamujamo. 

Ker so negativne posledice redke, to voznika le še utrdi v prepričanju, da je agresivnejša vožnja opravičljiva. Pozitivne posledice skratka prerasejo v navado, opozarja Tementova. 

"Priznam, da tudi sama velikokrat po tem vzorcu delujem in sem tudi velikokrat imela srečo, da sem prišla na sestanek pravi čas. A se vseeno skušam na vsak sestanek pripraviti tako, da precenim vnaprej, koliko časa bom potrebovala za pot in raje pridem na sestanek prej. Brez jeze, brez stresa na cesti. Z dobro organizacijo se da negativnih posledic stresa obvarovati, četudi je pot krajša."

Sara Tement, psihologinja

Po mnenju raziskovalke bi kazen celo manj ugodno vplivala na vedenje nekega posameznika, kot pa bi ga k spremembi obnašanja spodbudila neka nagrada, pozitivna izkušnja. A v Sloveniji praktično še ni vzpostavljenih mehanizmov, da bi s temi "nagradami" lahko konkretno spreminjali obnašanje ljudi.

Bombe na cestah: izmučeni za volan

V Sloveniji se premalo zavedamo tveganj, ki k nam šele prihajajo. Po mnenju strokovnjakinje Tementove je eno izmed takšnih tveganj prav gotovo vožnja na delo in z dela, ki je neprimerno bolj stresno opravilo kot nekoč.

"Naša delovna mesta zapuščamo napeti in utrujeni, medtem ko vožnja zahteva dobvro psihofizično stanje. Zapuščamo jih v stanju, ji nam ne dopušča pozorne vožnje in to nas lahko ogroža. Pa ne le popoldan, že zjutraj imamo veliko voznikov, ki so pod stresom, saj so že pred službo naredili pol 'šihta', recimo da so morali razvoziti otroke ali pa se do službe pripeljati od daleč," razlaga stvarnost Tementova. "Slovenski voznik je torej ves čas v naglici in obremenjen z različnimi nalogami, sam pa te večopravilnosti skoraj ne zmore." 

Pri Zavarovalnici Triglav v želji raziskovanja obnašanja in predvsem vzrokov za rizično obnašanje pri voznikih v zadnjih letih sodelujejo z različnimi zunanjimi strokovnjaki. Eden od projektov je bila tudi raziskava, ki so jo na temo varne vožnje izvedli v 10 slovenskih mestih ob pomoči simulatorja vožnje. Pri zasnovi simulatorja, ki natančno meri voznikove odzive na različne prometne situacije in dražljaje, vključno z oglasnimi plakati pomanjkljivo oblečenih mladenk, so sodelovali tako strokovnjaki iz ljubljanske Fakultete za elektrotehniko kot tudi psihologi iz mariborske Filozofske fakultete.

Izkazalo se je, da bi le 35 odstotkov voznikov in voznic izmed skoraj 300 vključenih voznic in voznikov opravilo izpitno vožnjo.

Ena največjih hib skorajda vseh voznikov je bila nezmožnosti izogibanja oviri. "V 95 odstotkih so vozniki le zavirali, le redki so premaknili tudi volan, da bi se skušali izogniti nesreči," je pojasnil sodelujoči učitelj vožnje Sandi Štepec. 

Kako prepoznaš jeznega Slovenca v avtu?

Drugo zanimivo področje v osebnosti tipičnega slovenskega udeleženca v prometu je vzročnost obnašanja glede na to, na kakšen način je udeležen v prometu. Vozniki v avtu imajo kolesarje in pešce dobesedno za svoje nasprotnike, je pojasnjeval Ivan Kapun iz policije. Ko pa se voznik avta znajde v nasprotni vlogi pešca, pa so kar naenkrat vsi vozniki motornih vozil tisti, od katerih imamo prevelika pričakovanja.

Najbolj kritizirana skupina udeležencev pa so prav gotovo kolesarji - njihovo obnašanje kritizirajo vsi od pešcev do avtomobilistov in tudi kolesarji sami, pojasnjuje antropolog Dan Podjed, ki obnašanje voznikov preučuje že vrsto let, tudi kot član mednadornega tima.

Podjed je izpostavil problem Slovencev, da za razliko od kakšnega bolj temperamentnega naroda ne znamo izraziti jeze in ji ne dovolimo ven iz telesa. Povprečnega jeznega Slovenca v avtu po njegovem prepoznate po tem, da grdo gleda, morda "poblenda" ali narahlo pohupa ter nervozno pritiska pedal za plin. 

Zadnja leta vse več čudnih nesreč in ne, vozniki volvotov niso najbolj varni

Boris Kuhelj, vodja škodnega oddelka za avtomobilska zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav, je glede na interne analize povedal, da je v zadnjih letih poraslo število nesreč, ki na prvi pogled nastanejo brez nekega logičnega razloga. Pri zavarovalnici ta nov tip nesreč povezujejo s pojavom pametnih telefonov, ki vozniku jemljejo veliko pozornosti in zaradi velikih zaslonov tudi pogled. 

"V preteklosti smo bili pogosto priča tragičnim prizorom, ko so se mladi ob koncu tedna z avtomobilom v zgodnjih jutranjih urah vračali s kakšne zabave, ob čemer je bil velikokrat prisoten tudi alkohol, in čelno trčili. Danes je prizor drugačen. Mamica z otrokoma v avtu sredi belega dne trči v avtobus, ker ga je spregledala. Ker je gledala v svoj mobilni telefon."

Boris Kuhelj

Podatki zavarovalnice do neke mere potrjujejo stereotip, da več škodnih primerov povzročajo vozniki premijskih vozil, v povprečju za med 20 do 30 odstotkov. A po drugi strani lastniki s temi avti praviloma naredijo tudi več kilometrov.

Kuhelj je izdal še eno zanimivo interno podrobnost - več asistenčnih sistemov resda lahko precej vpliva na zmanjšanje škodnih primerov, po drugi strani pa ne drži stereotip, da so lastniki znamke Volvo bolj varni od kakšne nemške premium znamke - nasprotno.

Nadpovprečno je tudi število škodnih primerov pri električnih avtomobilih, kar Kuhelj povezuje s tem, da na drage električne avte, kot so tesle, prestopijo poprejšnji lastniki premijskih avtov, medtem ko so cenejši električni avti v tem hipu predvsem del flot, v katerih pa je tudi več škodnih primerov kot pri zasebnih lastnikih.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 1
  • zdrej 08:47 14.februar 2020.

    Pametna tota deklina Temenova :-). Dober članek.

Sorodne novice