Šolarji bolj kot ne brez domačih nalog le še čakajo konec šolskega leta, saj se letošnje leto vsaj za osnovnošolce končuje precej bolj umirjeno kot sicer. Slovo od učilnic za dobra dva meseca bo 24. junija.
A v tem "brezdelju" brez domačih nalog in dodatnih vsebin je za celo generacijo otrok splavala po vodi tudi možnost, da bi v dokaj umirjenih učnih razmerah šole lahko izvedle praktični del kolesarskega izpita. To je bil v tem času leta vsa minula leta v veliki večini šol običajen protokol, četudi so bili zaključki leta precej bolj naporni kot letos.
Navodila še za čas, ko naj bi otroci končali doma
Ministrstvo za šolstvo je 8. maja poslalo šolam okrožnico. V njej je bilo takrat zapisano, da se bodo v šole 18. maja najprej vrnili učenci prve triade, teden kasneje pa da bodo sledili učenci 9. razreda. Tako se je tudi zgodilo. Takrat je bila glede na epidemiološko sliko s koronavirusom v državi zelo verjetno, da bodo ostali razredi šolsko leto morali končati od doma in da bo učenje do zadnjega potekalo na daljavo. Zato je ministrstvo v tej okrožnici zapisalo: "Šole, ki niso izvedle kolesarskega izpita za učence 5. razreda v tem šolskem letu, ga bodo za to generacijo učencev izvedle v prihodnjem šolskem letu."
A 28. maja je sledila nova okrožnica ministrstva, na podlagi katere so se zaradi ugodnih razmer v boju proti covid-19 v osnovne šole vrnili vsi učenci, tudi petošolci. Ministrstvo pa v okrožnici ni preklicalo navodil glede kolesarskega izpita oziroma šolam ni dalo novih "priporočil", kako postopati. Večina šol se zato drži prvotnih "priporočil" in praktičnega dela izpita ne izvajajo, pa čeprav so otroci praviloma teorijo opravili že v mesecih pred pandemijo in bi jih čakale le še vaje na poligonu in določeni trasi v okolici šole.
Jeseni bo za otroke in učitelje težje in bolj stresno
Problematika pa je širša, kot se zdi na prvi pogled iz pisarn odločevalcev. Zamik izvajanja izpitov na jesenski čas namreč pomeni, da bodo morale prihodnje leto skozi proces kolesarskega izpita kar dve generaciji. To bo v pedagoško že tako napornem delu leta pomenilo tudi dodatne obremenitve učiteljskega kadra, prav tako je jesen čas, ko so vremenske razmere načeloma manj ugodne od zgodnjepoletnih.
Drug pomemben vidik je, da bo med teoretičnim in praktičnim delom izobraževanja učencev preteklo veliko časa.
Tretji razlog, ki govori proti jesenskemu izvajanju izpita pa je prelomnica med petim in šestim razredom, saj se ob prehodu na predmetno stopnjo zaključi izobraževanje na podružničnih šolah za ogromno šolarjev. Kot nas je opozorila mati ene od današnjih petošolk, bo njena hčerka jeseni v šolo hodila v neko povsem drugo okolje, zato izobraževanja za izpit niti ne bodo mogle izvajati iste učiteljice oziroma učitelji kot doslej.
Ne ravno isti jezik ministrstva in zavoda za šolstvo
Zanimalo nas je, zakaj ministrstvo prvotnih navodil ni preklicalo oziroma dopolnilo ter s tem omogočilo, da bi se šole same odločile o izvajanju programa.
Na ministrstvu, ki ga vodi ministrica Simona Kustec, so nam pojasnili, zakaj z drugo okrožnico 28. maja niso spremenili priporočil - to besedo so sami uporabili - za kolesarski izpit. "Ravnanje v času po epidemiji, ko je še potrebna velika previdnost, je bilo s strani ministrstva usmerjeno v upoštevanje priporočil NIJZ. V kolikšni meri lahko šola zagotovi z zdravstvenega vidika varno izvajanje praktičnega dela kolesarskega izpita glede na to, da se praktični del ne odvija v šolskem prostoru, lahko šola presodi sama. Če obstaja možnost, da za varnost v tem smislu ni mogoče poskrbeti v zadostni meri, se lahko odloči tudi za odložitev opravljanja kolesarskega izpita v prihodnje šolsko leto."
Ministrstvo je torej v odgovoru pojasnilo, da je izpit pogojno mogoče opravljati, a je odvisno od posamezne šole.
Nekatere šole praktične kolesarske izpite te dni vendarle izvajajo, kažejo naše informacije. Pristojni učitelji in učiteljice so s hitro organizacijo in pripravo, ki je delno segala še v čas šolanja od doma, omogočili, da bodo lahko otroci izpit dobili še pred počitnicami.
Na Zavodu za šolstvo pod vodstvom Vinka Logaja vseeno menijo, da izvajanje izpita ni dobra ideja. Kot so pojasnili, se praktični del kolesarskega izpita izvaja v dveh delih. Praktično usposabljanje na poligonu je opredeljeno kot stvar, ki se izvaja "na dnevih dejavnosti," medtem ko je vožnja v cestnem prometu kot del izobraževanja stvar posebne dejavnosti, pojasnjujejo.
Ob tem pa na Zavodu opozarjajo, da naj bi se v skladu z delovnim načrtom usposabljanje izvedlo v bolj strnjeni obliki. "Ker pa so učenke in učenci bili skoraj dva meseca doma in se izobraževali na daljavo, je bilo usposabljanje za vožnjo kolesa prekinjeno ali ne izvedeno. Menimo, da je v vmesnem času po prekinitvi preteklo preveč časa, da bi lahko ponovno stekle vse dejavnosti, poleg tega, pa so prioritete šol, učenk in učencev trenutno usmerjene v zaključevanje šolskega leta."
NIJZ se boji, da bo virus preskakoval med kolesi
Pozanimali smo se tudi na Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ), ki ga vodi Milan Krek. Njihovo stališče je kategorično proti kolesarskim izpitom: "Vsekakor odsvetujemo kakršnekoli dodatne aktivnosti v šoli in potrebno je stremeti k temu, da je med različnimi razredi (otroci) čim manj druženja. Vsaka dodatna aktivnost veča tveganje za prenos virusa. Šola je zelo občutljivo okolje."
Isti NIJZ je sicer v priporočilih osnovnim šolam po njihovem odprtju za vse razrede med higienskimi priporočili za izvajanje pouka glede prihajanja v šolo učencem izrecno priporočil hojo ali prav kolesarjenje.
Ob tem je treba omeniti, da so že od sredine maja povsem odprti programi šol voženj in dodatnega izobraževanja voznikov, tudi motoristov.
Če je otrok brez kolesarske izkaznice, sploh ni predpisane kazni
V slovenski pravni realnosti glede kolesarskega izpita vlada zmeda. Zakon o voznikih namreč predvideva, da lahko otrok samostojno vozi po cesti že z osmimi leti, če ima opravljen kolesarski izpit.
A v naših šolah učence v skladu s šolskim programom na kolesarski izpit pripravljajo šele v petem razredu, torej pri desetih letih, torej sta dve leti neizkoriščeni. Zaradi letošnjega zamika pa bo večina učencev starih že 11 let, ko bodo šele dobili potrdilo, da se lahko samostojno vozijo s kolesi, sicer se bodo morali voziti naokoli z nekom, ki je star vsaj 14 let.
Slovenski zakon sicer, kot omenjeno, predvideva opravljen kolesarski izpit za vse mlajše od 14 let. A sankcij, če policist naleti na otroka brez kolesarske izkaznice, v zakonu ni predpisanih. Lahko pa so starši ozirma skrbniki kaznovani zaradi opustitve nadzorstva, čeprav takšen ukrep policisti običajno izvedejo le, ko otrok na cesti stori neumnost. Kazen za starše je 160 evrov.
Na Danskem in Nizozemskem brez izpita
Za primerjavo, na Danskem in Nizozemskem, v dveh kolesarsko morda najbolj razvitih državah na svetu, kolesarskega izpita sploh ne poznajo, temveč je stvar prometne izobrazbe vcepljena v družbeni sistem od malih nog. Na Danskem lahko otroci samostojno brez spremstva odraslih vozijo v prometu s šestimi leti, medtem ko je na Nizozemskem odločitev o tem, kdaj je njihov otrok pripravljen za samostojno udeležbo v prometu, v celoti prepuščena staršem in skrbnikom. Ki seveda za svojega otroka tudi odgovarjajo, da gre sam na cesto takrat, ko je tega zmožen in pozna pravila.
V Avstriji lahko otroci izpit opravijo z devetimi leti. V Nemčiji lahko po cestah samostojno vozijo z osmimi, v Švici pa celo s šestimi leti, navaja avstrijska spletna stran Radlobby.at.
NIJZ se boji, da bi virus preskakoval med kolesi. Za crknit! Kdo je tam zadolžen zan izmišljanje takih bedastoč?
Star je 11 let, visok 165 cm, tehta 70 kg, učiteljico je že 2x na gobec, pretepel je več sošolcev, redno seksa, zamenjal je že več punc - s kolesom se pa po javni cesti ne sme peljati.
tako je to, ko nad tabo dobijo oblast tehnokrati, birokrati, ranocelnički, strokovnjački in profesorčki, rezultat je covid 1984 ranocelofašizem, čigar namen ni nič drugega kot nadzor nad prebivalstvom