Avto > Testi
103 ogledov

Opel vivaro identiteto nadomešča z uporabnostjo

Opel vivaro
1/20
Saša Despot
Sedem sopotnikov, po sili razmer pa tudi evropalete. Opel vivaro še bolj kot na prefinjenost stavi na uporabnost. Zapeljali smo ga in preizkusili, kaj zmore.

Zgodba o plodnem sodelovanju med Germani in Galci je znana, kombija z Oplovim znakom na nosu je mogoče v praktično identični podobi videti tudi z nameščenim Renaultovim diamantom. Pa še britanski Vauxhall za Otočane namešča svojega.

Vsaka znamka je po svoje pripomogla k velikemu uspehu prejšnje generacije renault traffica/opel vivara in to sodelovanje namerava nadaljevati tudi v prihodnje.

Novi vivaro ne zganja revolucije temveč predvsem izpopolnjuje uporabnost, s čimer bržkone ostaja ena glavnih izbir, če se potrebuje “delavca” pri hiši ali še raje podjetju. V izpeljanki 7+1 (L1H1) pride do izraza podaljšana kabina v primerjavi s predhodnikom, zaradi česar ima voznik več prostora, prostor za volanom je bolj naraven, zelo avtomobilski. Ročica menjalnika je blizu, merilniki in stikala 100-odstotno Renaultovi, vključno z odročno postavljeno tipko za odroševanje zadnjih stekel. Bližje je tipka, z vklopom katere prilagodimo delovanje nadzora nad zdrsom koles za bolj spolzke terene. Doplačljiva multimedijska naprava je prav spodobna. Iste smo navajeni že iz bolje založenih dacij.

Za več prijaznosti sem pričakoval kakšno uporabnejše odlagališče bližje rok, denimo za ključe, še zložljivo mesto za pijačo ima težavo držati marsikatero obliko plastenke, ki se jo kupi med potjo na bencinski črpalki.

V kategoriji ocenjevanja uporabnosti pa je vivaro mojstrski. Od za skupaj 21 centimetrov daljši osnovi v primerjavi s predhodnikom jih velik del odpade na prtljažnik z najmanj 1.000 litri prostora, ki se ob postavljenih vseh treh vrstah sedežev skriva za dvojnimi prtljažnimi vrati.

Obe vrsti sedežev omogočata odraslim potnikom dovolj prostora tudi na daljših poteh, saj so sedišča široka, prostora za kolena veliko. Dodatno k udobju tam zadaj pripomore možnost ločenega upravljanja ventilacije pod stropom in veliko zračnih rež, presenetilo pa me je, da je v avtu le dvoje pritrdišč ISOFIX sedežev, kar ni kaj posebej družinsko. Do tretje vrste se je potrebno zmuzniti mimo poveznjenega sedežnega naslonjala druge vrste, bočna vrata se zaprejo že tudi brez nasilnega loputanja.

Opel vivaro | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Potniški vivaro mestoma z grobo obdelavo ne more skriti svojih dostavniških korenin. Zadaj je kar nekaj neobložene pločevine in trde plastike, pri kateri je v ospredju dolgotrajnost, tudi na račun kakšnega brloga s črički. Ne, vivaro ni tip velikega družinskega potovalnika, kot so denimo citroën jumpy, peugeot expert tepee, kaj šele mercedes-benz V razred, kjer prefinjenost in dobro počutje štejeta največ.  

Zato pa pri vivaru šteje prostor

A vse naštete modele je tudi težje izkoristiti tako dobro, kot se pri prevozu tovora po potrebi odreže vivaro. Sedeže druge in tretje vrste je mogoče iz vivara odstraniti, res pa je, da je postopek zapleten in predvsem težak. Vsakodnevno ponavljanje odpade. A je takrat vivaro lahko povsem klasičen selitveni dostavnik s tovorno prostornino do 5,2 kubičnih metrov! So pa sedeži statični, pri konkurenčnem fordu kombiju transit jih je mogoče bolj prilagajati.

Opel vivaro | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Vožnja je prav tako močna plat vivara. Kombi je po avtomobilsko vodljiv, pri vzvratnih manevrih poleg ogledal z ločenim sferičnim pogledom zelo prav pride doplačljiva kamera z zaslonom v vzvratnem ogledalu. Tudi ko je manj naložen, je podvozje razmeroma udobno in brez pretiranega tresenja opravi s slovenskimi prometnicami.

V zelenih vrtljajih odličen motor

Testni vivaro je imel vgrajen najmočnejši motor iz ponudbe. Velik z rdečo barvo podkrepljen napis biturbo na zadnjem krilu vrat je morda dajal vtis, da meji na raketni pogon, a je 103 kW dokaj zmerna zaloga moči, manj kot pri svojih češnjah na torti ponuja konkurenca.

Bolj pomembna v primeru vivarovega motorja je razporeditev navora, saj zaradi manjše turbine kombi lahko izdatno “diha” že pri nižjih vrtljajih, pri srednjih vrtljajih poprimejo na polno še večje lopatice. Razočarali so me le višji vrtljaji, saj se krivulja navora prehitro obrne navzdol. Predstavljajte si, ko je potrebno na avtocesti iz 110 km/h pospešiti na 130 km/h, denimo med prehitevanjem po levem pasu. Peta prestava, pritiskanje na plin in dolge sekunde čakanja. “Potrebujem več moči!”, takrat odzvanja v ušesih znameniti stavek.

Drugače pa je pri stroških. Presenetila me je zelo spodobna poraba, ki sem jo brez težav in prevelikega odrekanja ukrotil pri 7,5 litrih. To je za kombi izvrsten rezultat! Zelo pomemben je tudi podatek o rednih servisnih intervalih, ki si sledijo na komaj 40.000 kilometrov ali po dveh letih. Na tem izredno pomembnem področju za kombije je torej vivaro eden najboljših!

Vivara bi težko priporočil kot najboljšega prevoznika za velike družine. Je pač na trgu nekaj družinam bolj na kožo pisanih modelov. A je po drugi strani zelo dober in stroškovno nezahteven delavec ter prevoznik za manjše skupine v kategoriji minibusov, za katere je še dovolj izpit B kategorije. V drugih izpeljankah (denimo s 5 sedeži) je lahko tudi odlična kombinacija za mešanje poslovnega in zasebnega časa.

Še največje vprašanje je, ali naj bo na nosu Renaultova ali Oplova značka, medtem ko je zelo resna alternativa v tem razredu tudi ford transit kombi/turneo custom.

Podatki o vozilu (opel vivaro kombi L1H1 2700 kg, 1,6 twinturbo CDTI)

Motor: 1.598 ccm
Moč in navor: 103 kW (140 KM), 340 Nm pri 1.750 vrt./min
Poraba na testu: 7,4 l/100 km, 167 g CO2/km (normno)
Najvišja hitrost: 180 km/h
Cena: 28.757 € (osnovni)/37.252 € (testni)

andrej.leban@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.