Avto > Testi
38 ogledov

Parkira bolje od večine moških

Parkirni asistent v ford focusu
1/14
Saša Despot
Zavija, osvetljuje, parkira bolje od večine moških, ustavi se pravi čas. Na cesti v realnem prometu in na poligonu varne vožnje smo preizkusili najnovejše varnostne tehnologije v temeljito prenovljenem ford focusu.

"Kupci avtomobilov so pripravljeni odšteti dodaten denar za barvo in lepša platišča, pozabljajo pa na varnostne sisteme. V to se splača vložiti denar," nam je med testom v neformalnem pogovoru dejal inštruktor varne vožnje AMZS Danijel Granda, ki nam je s strokovnimi nasveti na poligonu varne vožnje AMZS na Vranskem pomagal z izvedbo testa novih asistenčnih varnostnih sistemov.

Varnost dostopna množicam

Ford focus in prepoznavanje prometnih znakov | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Okoli leta 1998, ko se je rodil prvi ford focus, so proizvajalci pri takratnih  avtomobilih  C segmenta glede varnosti ponavadi omenjali sistem ABS in največ štiri zvezdice, kolikor so jih dosegali po takratnem standardu Euro NCAP, glede udobja pa so navrgli ročno klimatsko napravo. V času druge generacije okoli leta 2004 je bilo varnostni in udobju namenjenega že kakšno vrstico več, pet zvezdic za pasivno varnost je postalo standard, merilo varnosti je bilo tudi število zračnih mehov, za doplačilo je bil na voljo ESC sistem za stabilnost. Glede udobja je poleg “električnega paketa”, ki je postal standard, takratni focus že ponujal bluetooth povezavo za prostoročno telefoniranje, za doplačilo si je bilo mogoče omisliti gretje sedežev in parkirne senzorje.

Kamera na vetrobranskem steklu ford focusa | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Z ozirom na zgoraj opisane standarde si je lažje predstavljati, kakšne velike korake so avtomobili napravili v zadnjem desetletju na področju aktivne varnosti, udobja in brezstresnega preživljanja časa v vozilu, pri čemer je bil prav Ford vedno eden izmed pionirjev pri uvajanju naprednih pomagal v nepremium razrede vozil. Najnovejši focus je le še ojačal tempo, saj z vgrajenimi pripomočki vozniku na raznovrstne načine lahko pomaga tako kot praktično noben izmed konkurentov, marsikdaj pa niti tisti iz premium segmenta.

Na cesti in poligonu varne vožnje, kjer smo simulirali poledico in sneg, smo preizkusili najnovejše varnostne sisteme za preprečitev ali zmanjšanje posledic prometne nesreče.

Ko vi speljete, voznik pred vami pa ne

Smo v mestnem vrvežu. Gneča. Speljevanje, zaviranje, lezenje, ustavljanje, vedno znova, semafor za semaforjem. Nekateri govorijo po telefonu, drugi pišejo tekstovna sporočila, spet tretji s pametnimi telefoni brskajo po spletu ali socialnih omrežjih, ali pa so z mislimi nekje drugje.

Naleti pri nizkih hitrostih so tudi zaradi vsega naštetega v prometu pogosti. Sistem za prepoznavanje nevarnosti trka in samodejno zaviranje pri nizkih hitrostih (city AEB) je ena najboljših pogruntavščin zadnjih let, so si edini tako strokovnjaki za varnost kot zavarovalnice, ki imajo v primeru z njim opremljenih avtomobilov dokazano precej manj škodnih primerov. Malce manj veseli so le mehaniki, saj avtomobil pri nižjih hitrostih (focus to zmore do 50 km/h) namesto odstotnega voznika prepozna nevarnost trka v zadek vozila, k nujnemu zaviranju z glasnim opozorilom pozove voznika in poveča pritisk v zavorah za hipni oprijem, v primeru neukrepanja pa tudi sam zavre in prepreči stik ali vsaj bistveno omili posledice ter s tem stroške popravila. Tudi če sistem zazna, da je avtomobil pred vami nepričakovano zmanjšal hitrost, začne samodejno zavirati.

Ford focus in AEB | Avtor: Saša Despot Saša Despot


Test sistema AEB smo zaradi varnosti izvedli na poligonu s pomočjo avtomobila in škatle, ki je predstavljala stoječe vozilo. Avtomobil smo pognali proti oviri, najprej s hitrostjo 20 km/h. Ko je sistem zaznal, da se voznik ni odzval, je silovito zaviral in se pravočasno ustavil pred oviro. Pri hitrostih nad 30 km/h je zaviral, a se ni ustavil pred oviro. Vseeno je zaradi nižje hitrosti ublažil trk in s tem posledice nesreče. Treba je dodati, da bi sistem še toliko bolje "videl", če bi bila pred njim silhueta pravega avtomobila, za katerega so programirani "možgani" pripomočka.

Inštruktor AMZS Danijel Granda | Avtor: Saša Despot Saša Despot
“Pri nakupu avtomobila kupci namenjajo pozornost in evre bisernim ali kovinskim barvam ali platiščem, premalo pa vložijo v lastno varnost, ko bodo z avtom na cesti. Ravno city AEB bi priporočal vsem, ki kupujejo nove avtomobile,”
pravi inštruktor v AMZS Centru varne vožnje Vransko Danijel Granda. “To je eno tistih pomagal, ki so v današnjem prometu nujno potrebni, sploh za vozila, ki se veliko vozijo po mestnih središčih. Ravno teh naletov pri nizkih hitrostih je namreč največ. Res da pogosto ne govorimo o hudih poškodbah voznikov ali sopotnikov, temveč le o materialni škodi. Ta sistem pa ravno preprečuje trke pri nizkih hitrostih in omili tiste pri malce višji hitrost. Najbolj mi je všeč, da je sistem danes na voljo tudi v manjših  vozilih in s tem cenovno dostopen množicam.”

“Vozili sta čelno trčili …”

Sistem za prepoznavanje mrtvih kotov v ford focusu | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Zapeljali smo na medkrajevno cesto in avtocesto. Tam ob določeni hitrosti delo prevzameta sistem za preprečevanje nenamerne vožnje prek označevalnih črt in opozorilo na vozila v mrtvem kotu. Pri focusu je sistem prepoznavanja črt zelo dodelan in deluje dvostopenjsko. V prvi stopnji, ko smo se zgolj približali levi ali desni označevalni črti, nas je prek opozorila na armaturni plošči avtomobil na to opozoril in narahlo povečal trdoto volana oziroma ga celo samopopravil navznoter. V drugi stopnji delovanja, ko smo brez vnaprejšnje napovedi s smerokazom že zapeljali prek črte, pa nas je sistem z vibriranjem odločno opozoril na napako. Sistem vam lahko reši življenje, ko nevede zapeljete na nasprotni vozni pas, kar je pogosto vzrok "čelnih trčenj".

Ford focus lane assist | Avtor: Saša Despot Saša Despot


Drugi vse bolj uveljavljen sistem v avtomobilih je prepoznava mrtvih kotov. Focus nam je z opozorilom prek lučke v stranskih ogledalih sporočal, da se nam na avtocesti od zadaj približuje vozilo in prehaja v naš mrtvi kot, hkrati pa je v primeru, ko smo ravno takrat želeli pričeti s prehitevanjem, glasno opozoril na nevarnost. Inštruktor Granda opozarja, da bi bila oba sistema nepotrebna, če bi vozniki vedno vozili v takšnem psihofizičnem stanju, kot bi bilo potrebno. “Ker pa vemo, da smo za volanom zelo pogosto z mislimi drugje, sta oba sistema zelo dobrodošla pomočnika.”

Sistem, ki sam drži varnostno razdaljo

Ford focus | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Še posebej na avtocesti pa se obnese prilagodljiv radarski tempomat. “Po mojem mnenju eden boljših sistemov v modernih vozilih, saj lahko nastavljamo tako želeno hitrost  kot razdaljo do spredaj vozečega avtomobila. Če ima avto še samodejni menjalnik, lahko vozi dobesedno sam. Ima pa tak sistem tudi pomanjkljivosti, saj lahko vozniku preusmerja misli stran od vožnje, podobno kot zabavni sistemi v vozilu, ki jih proizvajalci na veliko promovirajo, od dostopa do interneta do socialnih omrežij. Strinjam se, to seveda v takšnih časih mora biti del sodobnih avtomobilov, a med vožnjo na vsak način z omejeno uporabo zgolj na sopotnika spredaj in potnike na zadnji klopi."

Ford focus in radarski tempomat | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Parkira bolje od večine moških, preizkušeno

Samodejno parkiranje ford focusa | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Parkirni asistent v focusu odslej poleg bočnega parkiranja obvlada tudi prečno samodejno parkiranje in opozarja na promet med vožnjo iz parkirnega boksa. Focusa smo najprej izmerili - meter je pokazal, da v dolžino meri približno 4,3 metra. Dva avtomobila smo parkirali tako, da je bila začetna razdalja med njima 6,0 metra. Sistem, ki se ga sproži zgolj s pritiskom na gumb, je ob približevanju zaznal, da je parkirno mesto ob strani prosto in "v prvo", brez popravljanja parkiral vozilo na parkirno mesto. Vse, kar smo morali storiti, je, da smo prestavili v vzvratno prestavo, spustili volan in nadzorovali zavoro. V prvo mu je uspelo tudi na razdalji 5,8 metra in 5,6 metra.

Pri razdalji 5,4 metra in 5,15 metra je moral sistem, da je uspešno parkiral, enkrat manevrirati naprej in nazaj. To je bila tudi najmanjša razdalja med avtomobiloma, kjer je sistem še zaznal prazno mesto. Pri 5,0 metra ga ni zaznal več, a to še vedno pomeni, da je avto potreboval le dobrih 35 centimetrov prirastka na vsakem koncu vozila, pa je že parkiral sam. Kolikšen odstotek voznikov to zmore?

Kot eden redkih avtomobilov ta hip pa zmore focus tudi sam bočno zapeljati ven iz parkirnega mesta. Zelo uporabno, saj je tudi ta manever marsikdaj lahko zelo trd oreh, še posebej ko kdo parkira nemarno blizu vašemu odbijaču.

Samodejno parkiranje pri ford focusu | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Inštruktor varne vožnje je o omenjenem sistemu dejal, da ga je presenetilo predvsem to, kako hitro vozilo parkira, veliko hitreje, kot sistemi, ki so se prvič na trgu pojavili pred leti. Še bolj ga je presenetilo to, kako natančno zna parkirati, povsem poravnano ob robu. "Večina moških ga ne bi parkirala tako natančno in tako hitro," pravi Granda, ki je dodal: "Parkiranje lahko predstavlja stres, sicer je to odvisno od voznika do voznika. To je zagotovo dobrodošel pripomoček v avtomobilu, predvsem za tiste, ki imajo težave s prostorsko orientacijo vozila."

Samodejno parkiranje pri ford focusu | Avtor: Saša Despot Saša Despot


Sistem zna vozilo parkirati tudi pod kotom, vzvratno. Za zelo uporabnega se lahko izkaže pri tistih, ki, večkrat parkirajo vzvratno, v garažo ali na parkirni prostor. Sami ga priporočamo tudi starejšim voznikom, ki se težje obračajo in zato raje parkirajo naprej, kot vzvratno, a se težava pojavi, ko je treba varno zapeljati iz parkirnega prostora.

Tudi to težavo pa zna focus rešiti sam. Ko smo želeli vzvratno zapustiti parkirni prostor, in so nam pogled zakrivala druga vozila, nam je sistem z opozorilom na zaslonu naznanil, da se nam s strani približuje vozilo (zazna oddaljene celo več deset metrov) in naj počakajmo. "Seveda je treba upoštevati, da je treba avto primerno vzdrževati. Kamere in senzorji morajo biti čisti, da bi sistem deloval učinkovito. V nasprotnem primeru lahko nastanejo težave," o pravilni uporabi sistemov govori strokovnjak.

Ford focus in sistem cross allert | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Izboljšan ESC ni vsemogoč

Elektronski sistem stabilnosti ali krajše ESC (včasih se uporablja kratica ESP ali kakšna druga) ne sme biti potuha voznikom, tudi sami smo se na simulaciji spolzke podlage prepričali, da ni vsemogoč. Je pa to eden najpomembnejših pripomočkov s področja varnosti, ki vsako leto reši na tisoče življenj. Fordovi inženirji so ga nadgradili tako, da je vožnja z njim lahko bolj dinamična, saj prepoznava, ali je cestišče suho ali spolzko, prilagaja se tudi vozniškemu stilu, torej če gre za bolj dinamičnega ali umirjenega voznika.

Sistem na podlagi pridobljenih podatkov reagira, še preden kolesa zdrsnejo. Preizkusili smo ga tako na zaviti in delno zasneženi gorski cesti, na suhi podeželski cesti, pa tudi na spolzki podlagi poligona z vodnimi ovirami.

Ford focus in ESC | Avtor: Saša Despot Saša Despot


Sistem na suhi cesti vozniku pusti veliko suverenosti, po drugi strani pa je že pri nizkih hitrostih okoli 40 km/h hitro posredoval, ko smo bili na delno zasneženi cesti pri vožnji v klanec navzgor v ovinku nekoliko "predrzni."

Se je pa sistem, kljub odličnemu delovanju na povsem spolzki podlagi izkazal za "nemočnega", ko smo pri hitrosti 50 km/h zapeljali na povsem "poledenel" del. Takrat ESC potrebuje pomoč zbranega voznika, ki mora z volanom odreagirati v pravo smer, da ga ne odnese s ceste, ali v pešca, oziroma drugo oviro.

"V praksi se bo sicer voznik prej soočil z ABS sistemom, kot pa z ESC. Slednji posreduje takrat, ko se začne vozilo nenadzorovano vrteti okoli t. i. tretje navpične osi. Tudi za voznika je ta os najtežje obvladljiva. Nekaterim to ne predstavlja težav, drugi imajo s tem zelo veliko težav," pravi Granda in opozarja, da so varnostni sistemi v vozilu zato, da pomagajo vozniku, ki mora biti priseben za volanom, avtomobil pa mora biti tudi tehnično delujoč in mora imeti obute dobre pnevmatike.