Organizatorji ob koncu dogodka sicer še niso vedeli točnega števila udeležencev srečanja, a z gotovostjo lahko rečemo, da se je na Vranskem zbralo okrog tisoč starodobnih avtomobilov in še veliko več njihovih lastnikov in drugih navdušencev nad veteranskimi avtomobili, saj je bilo srečanje popolnoma odprto za obiskovalce. Nabor avtomobilov, ki so se pripeljali na Vransko, je prav gotovo pokazal, kakšne starodobnike imamo v Sloveniji. Ti so zelo zanimivi in zelo pestri, seveda pa so v večini avtomobili, ki smo jih nekoč vozili pri nas.
Poleg fičkov, jugoslovanskega derivata fiata 600 iz kragujevške Crvene Zastave, so bili v večini še novomeški renaulti 4, ki smo jih bolje poznali kot katrce, Citroënovi spački in dyane, ki so jih sestavljali v koprskem Cimosu, videli pa smo lahko tudi nekaj kombijev znamke IMV iz Novega mesta in pa izdelke mariborskega TAM-a. Seveda pa naše avtomobilske zgodovine ne bi bilo niti brez ostalih yugov, volkswagnov hroščev in golfov, oplov kadettov, lad in zaporožcev in še marsikaterega avtomobila, ki smo ga lahko videli na Vranskem.
Želijo si mladih članov
Kot je bilo rečeno v začetku, je dogodek potekal v počastitev dvajsete obletnice obstoja Slovenske veteranske avtomoto zveze, ki jo bolje poznamo s kratico SVAMZ in je bila ustanovljena 5. novembra 1999. Leta 2001 se je včlanila v mednarodno združenje lastnikov starodobnih vozil FIVA, pozneje pa je postala tudi članica drugih mednarodnih združenj. SVAMZ, ki ima danes v svojem registru zabeleženih več kot 13.000 starodobnikov, izdaja tudi certifikate za starodobna vozila in skrbi za podporo njihovih lastnikov, izdaja pa tudi revijo Avto Motor Classic.
Generalni sekretar SVAMZ Peter Grom je povedal, da so se deseto, petnajsto in dvajseto obletnico odločili praznovati z vsemi ljubitelji starodobnikov ne gleda na pripadnost v klubih. Na vseh treh dogodkih so imeli srečo z lepim vremenom, kar je botrovalo tudi zboru okrog tisoč vozil na enem mestu, kar za naše razmere ni malo. Primerljivo je z vsemi evropskimi prireditvami in tudi širše. V okviru prireditve so se ljubitelji legendarnih fičkov iz Crvene Zastave oz Kragujevca odločili, da naredijo zbor za Guinessov rekord in to jim je zares v celoti uspelo saj je bilo prisotnih več kot 300 fičkov iz vseh delov bivše Jugoslavije in držav, kamor so fički še zašli.
Vodja pisarne Nataša G. Jerina je dodala, da FIVA vzpudbuja vse dogodke povezane z tehnično dediščino. Ugotavljajo, da je bilo na prireditvi tudi veliko mladih, kar je dodatna pridobitev skupnosti ljubiteljev starodobnikov. V zvezi se trudijo, da bi v svoje vrste privabili tudi mlade.
Rekordna vožnja fičkov
V soboto je na Vranskem zares padel tudi rekord, saj se je po poligonu AMZS Centra varne vožnje v neprekinjeni koloni 3.200 metrov, kolikor je potrebno za dosego rekorda, popeljalo kar 207 fičkov. Rekord je za zdaj sicer neuraden, saj ga morajo še priznati, če bo potrjen, pa bo v Guinessovo knjigo rekordov vpisan leta 2021. Na štartu vožnje se je sicer zbralo 291 fičkov, a jih je bilo na cilju iz takšnih in drugačnih vzrokov manj. Nekateri so lastnikom preprosto odrekli pokornost. Vsekakor bo v primeru priznanja to prvi rekord vožnje s fički, torej bo tudi referenca za prihodnje poskuse.
Kot je povedal član upravnega odbora SVAMZ in odgovorni za rekord Renato Kumer, je bila že sama vožnja velik dosežek, ki ga ne bo lahko ponoviti, tudi če rekorda iz kateregakoli razloga ne bi potrdili. Zdaj imajo šest mesecev časa, da organizaciji predložijo dokazila. Za priznanje je sicer treba narediti veliko stvari: posneti start in cilj, zabeležiti vsako tablico, vsako vozilo mora biti registrirano, vozniki pa so dobili tudi zapestnice in tablice za vozila. Predvsem pa so morali preveriti, da se v kolono ni vrinil kakšen fiat 600, ki ni bil narejen v Kragujevcu, saj so se na vožnjo lahko uvrstili le avtomobili iz Crvene Zastave. V vsaki bivši republiki Jugoslavije je sicer okrog 100 fičkov, kar pomeni, da je vseh skupaj okoli 600, torej je bilo to, da jih je na Vransko prišlo skoraj 300, res velik dosežek. Vožnja je uspela, vendar pa se je poligon izkazal za premajhnega, zato je bilo tekoče premikanje avtomobilov težko zagotoviti.
Na ozemlju bivše Jugoslavije sicer takšnega rekorda še ni bilo. V Španiji so pred leti zbrali okrog 900 fičkovih španskih sorodnikov seatov 600, a je tovarna poskrbela, da je poklicala vse lastnike in jim plačala stroške, v Italiji, kjer je predvidoma okoli 400 fiatov, pa podobnega rekordnega poskusa še ni bilo. Slovenski dogodek, na katerega so se lastniki pripeljali sami, je v tem pogledu vsekakor nekaj posebnega.
Zaključek obletnice SVAMZ na Vranskem je popestrila tudi dirka v pospeševanju, na kateri so se pomerili pogumni udeleženci, ki so v marsikaterem primeru tudi v neenakem boju pokazali, koliko zmorejo njihovi starodobni pločevinasti konjički. In če se je kakšnemu pokvaril kateri od delov njegovega starodobnika, je lahko novega morda poiskal kar na bolšjem sejmu, ki je tudi potekal v okviru prireditve.
