PLUS, MINUS

Plusi: Kakovost izdelave, cena, uporabnost, prostornost, menjalnik; Minusi: Vozne lastnosti, prešibak motor, poraba;

i20 je zamenjava za popularni getz. V primerjavi s predhodnikom je boljši v vseh pogledih, od dizajna, opreme, velikanski korak naprej pa predstavlja kakovosti izdelave. Karoserija s petimi vrati je moderne in živahne oblike, športne note in dinamičen duh, pa so vseeno rezervirane za trivratno različico. Testnik je ob 1,2-litrskem motorju in paketu opreme comfort dobra izbira za srednje zahtevne ljudi, ki so pripravljeni odšteti srednje veliko vsoto denarja za avtomobil. i20 s svojo obliko spremlja videz modela i10 in i30. Na karoseriji boste zaman iskali ekstravaganco ali se čudili pretiroma smelim oblikovalskim potezam. Istočasno lahko rečemo, da je i20 originalno vozilo, ki izraža svežino. Na nosu izstopajo visoko dvignjeni žarometi, profiliran pokrov motorja in dinamično zasnovan spodnji del odbijača s prostorom za meglenke. Fluidne linije se nadaljujejo na boku, kjer izstopajo izbočeni blatniki, padajoča linija strehe pa nakazuje, da so svinčnik in papir v roke vzeli evropski oblikovalci in da je glavni cilj evropsko "občinstvo". Celoto zaključuje zadek, ki je enostaven in na katerem dominira izpostavljen znak korejskega proizvajalca umeščen v ročico za odpiranje prtljažnika.

Pri avtomobilu, ki ga obravnavamo kot mestni avtomobil, se nikakor nismo mogli otresti občutka, da bi lahko prevzel tudi vlogo družinskega avtomobila. Ob vstopu v potniško kabino smo najprej opazili prostranost. Čeprav dimenzije ne dajo slutiti tega, pa notranjost za povprečno visoke potnike ponuja več kot solidno količino prostora tako na prednjih sedežih, kot tudi na zadnji klopi. Prtljažniku je prostoren. Njegov volumen je 295 litrov oziroma kar 1060 litrov ob podrtju zadnje klopi naprej, vendar pa takrat dno ni ravno.

Hyundaijevemu i20 v primerjavi s konkurenco še manjka nekoliko mišic, kljub temu pa je na testu pustil pozitiven pečat. © Gregor Prebil

Pohvala leti tudi na račun enostavnosti in uporabnosti. Vsa stikala so na dosegu roke, kompliciranja niti skrivanja ključnih funkcij ni. Sedi se dobro in udobno, tudi zato ker je volanski obroč nastavljiv tako po višini kot globini. Glede na to, da je bil testirani i20 opremljen z drugim najbolj „obilnim“ paketom comfort smo pogrešali nekatere dodatke, ki bi vožnjo naredili bolj prijetno. Comfort paket na primer zajema električno sklopljivi zunanji ogledali, ki sta tudi ogrevani, USB priključek, usnjen volan in usnjeno prestavno ročico, ne pa tudi električni pomik stekel zadaj, upravljanje radia na volanskem obroču, pa tudi klima je le ročna. Samodejna je na voljo pri paketu opreme Style. Osnovni varnostni paket sestavljajo zračna blazina za voznika in sopotnika, bočni zračni zavesi, ABS, EBD. Zelo dobro oceno si zasluži končna obdelava, pa tudi med samo vožnjo se je avtomobil izkazal za dovolj kompakten in čvrst.

Čeprav smo od motorizacije pričakovali več, vsaj kar zadeva moč, pa vseeno veseli korak naprej v tem segmentu. Od Korejcev smo bili namreč navajeni žejnih bencinskih agregatov večje prostornine, ki se med vožnjo ravno niso izkazala za tisto kar piše v prometnem dovoljenju. Danes 1,2 litrski bencinski motor razvije najvišjo moč 57 kW/78 KM, kar je dovolj za povprečnega uporabnika, ki raje 10 minut kasneje pride domov, kot pa da prehiti tovornjak. Moči pa je za kakšne športne manevre občutno premalo. Živahen postane šele v višjih vrtljajih, takrat pa bodo bolj trpela ušesa pa tudi poraba, ki zna poskočiti celo do osmih litrov, kar ni malo za 1,2-litrski motor. Na testu je bil nekoliko manj žejen, vendar pa naš izračun ni pokazal številko nižjo od sedmih litrov. Če k skupku napisanega dodamo še natančen menjalnik, ki se je s kratkimi prestavnimi razmerji odlično odrezal v mestni vožnji, lahko z mirno mirno vestjo rečemo, da so pri Hyudaiu z modelom i20 naredili moderen in dober "volumenski" avtomobil.

Da imajo Korejci še rezerve se je izkazalo pri voznih lastnostih. Poleg omenjene dinamike smo pričakovali bolj odziven volan in boljši oprijem ob malo hitrejšem vstopu v ovinek. Težavo lahko rešite z doplačilom (400 evrov) sistema za elektronski nadzor stabilnosti. Cene so razumne in nižje od neposrednih tekmecev. Srednji "i-jevec" vas bo stal 10.590 evrov.