Ministrstvo za infrastrukturo je novembra 2023 sprejelo resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023-2030, ki dolgotrajno zasleduje Vizijo nič: nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč. Resolucija predvideva, da bo leta 2030 na slovenskih cestah življenje izgubilo 50 ljudi, za letošnje leto pa je predvidela 83 smrtnih žrtev.
Tega cilja zaradi večjega števila smrtnih prometnih nesreč in večjega števila smrtnih žrtev nismo dosegli, kažejo podatki Agencije za varnost prometa (AVP). Lani je bilo namreč nesreč s smrtnim izidom 65, letos pa do 29. decembra 83. V teh je umrlo 93 udeležencev, kar za deset presega cilj resolucije.
Fotografija je simbolična.
Na policiji predlagajo policijski nadzor s kamero in ostalimi tehničnimi sredstvi
"Na tem področju bomo morali vsi narediti več," je ob tem za STA nedavno povedal generalni direktor policije Damjan Petrič. Po njegovih navedbah je bilo letos izgubljenih predvsem ogromno življenj mladih potnikov in mladih voznikov motornih koles.
Število smrti v skupini voznikov motornih koles se je od lani podvojilo zaradi neprilagojene hitrosti in precenjevanja lastnih sposobnosti, je dodal Petrič. Neprilagojena hitrost po podatkih policije tudi nasploh ostaja najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom. Sledijo še nepravilna stran oziroma smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti.
Z ministrstvom za infrastrukturo potekajo pogovori, da se v prometno zakonodajo doda policijski nadzor s kamero in ostalimi tehničnimi sredstvi, je pojasnil Petrič. Po njegovih besedah je težava med drugim v tem, da ljudje sledijo cestnoprometnim pravilom samo, ko opazijo policista.
S tehničnimi sredstvi bi lahko dosegli to, da bi se udeleženci v prometu vedno zavedali, da bodo v primeru prehitre vožnje, uporabe telefona, neuporabe pasu dobili sliko sebe pri prekršku, ocenjuje Petrič. "Ne zaradi policije, zaradi svoje varnosti in varnosti sopotnika moramo razviti to zavedanje," je še dodal.
Ministrstvo stavi na ukrepe nacionalnega programa varnosti cestnega prometa
Na ministrstvu za infrastrukturo poudarjajo, da je Slovenija v zadnjih dveh letih na področju prometne varnosti dosegla opazen napredek. Leta 2024 je na slovenskih cestah namreč umrlo 68 oseb, kar je najmanj od začetka beleženja teh statistik. "Po številu smrtnih žrtev na milijon prebivalcev je Slovenija z 32 žrtvami na milijon prebivalcev v letu 2024 krepko izboljšala svoj položaj in se je uvrstila na 8. mesto med državami EU, kar pomeni, da je naše cestno omrežje varnejše od povprečja EU," so še spomnili.
Statistike so bile v prvi polovici tega leta še obetavne, ocenjujejo na ministrstvu, stanje pa se je začelo izrazito slabšati v juniju, ko so zabeležili 15 smrtnih žrtev. Najhuje je bilo v juliju, ko je na cestah umrlo 25 ljudi.
"Leto 2024 je bilo najboljše leto na področju prometne varnosti do sedaj, zato ni preprostega odgovora, zakaj se je število smrtnih žrtev tako zelo povečalo," so zapisali na ministrstvu. Izpostavljajo sicer, da na stanje vpliva več dejavnikov, med katerimi so v poletnem času posebej izraziti večja obremenjenost cest, vročinski valovi, hitre spremembe temperature, pa tudi neuporaba zaščitnih sredstev, kot sta varnostni pas in zaščitna čelada. Vožnjo dodatno otežujejo tudi utrujenost, zmanjšana zbranost, nestrpnost, uporaba mobilnih telefonov in multimedije ter pomanjkljiva prometna kultura voznikov, so pojasnili za STA.
Za možne rešitve se na ministrstvu obračajo k ukrepom resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa. Ta med drugim določa tudi uvedbo programa obveznega usposabljanja z osvežitveno vožnjo v realnih okoliščinah in znižanje mejnih vrednosti koncentracije alkohola v krvi.
"Eden izmed ukrepov je tudi preučitev dopustnosti uporabe sodobnih oblik nadzora, ki jih z vidika zagotavljanja prometne varnosti vsekakor podpiramo, pri čemer pa trčimo ob nasprotujoča stališča zagovornikov informacijske varnosti," so opozorili na ministrstvu.
"Z doslednim izvajanjem nacionalnega programa, z okrepljenimi preventivnimi aktivnostmi in ustrezno podporo bomo lahko znova obrnili trend in dosegli zastavljene cilje, da do leta 2030 število žrtev na naših cestah zmanjšamo na minimum," so še zapisali.
Vseeno pa na ministrstvu ne zanemarjajo niti lastne odgovornosti pri vožnji, ki vključuje spoštovanje prometnih predpisov in strpnost.
Raziskava AMZS kaže nizko oceno prometne kulture
Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je v svoji raziskavi zaznala, da je ocena o prometni kulturi v Sloveniji zelo nizka, za dobro jo je ocenila le desetina anketirancev. Slabo oceno so utemeljevali z agresivnostjo in nepotrpežljivostjo, neupoštevanjem prometnih pravil, pomanjkanjem medsebojnega spoštovanja ter pomanjkanjem pozornosti drugih voznikov.
Poleg poostrenega nadzora policistov in uporabe sodobnih tehnologij se je v raziskavi ponudila še ena rešitev, s katero se strinja tudi 73 odstotkov anketirancev. To so periodične osvežitvene vožnje. Te bi vsakih deset let izvajali učitelji vožnje, rezultat pa ne bi vplival na nadaljnjo veljavnost vozniškega dovoljenja. Večina anketirancev meni celo, da bi morala postati ta vožnja zakonsko obvezna. AMZS je raziskavo o prometni kulturi izvedla februarja po elektronski pošti, sodelovalo je 558 panelistov.
Zavod Vozim: Za številkami smrtnih žrtev so konkretna imena
Predsednik Zavoda Varna pot in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč Robert Štaba je za STA povedal, da poleg prej omenjenih dejavnikov nesreč, sam velikokrat pomisli prav na podcenjevanje posledic, ki izvirajo iz prepričanja "meni se kaj takega ne more pripetiti". Vendar številke, za katerimi stojijo konkretna imena in priimki ter bližnji, ki so s posledico prometne nesreče vstopili v tako imenovan nevidni svet žrtev prometnih nesreč, pričajo o nevarnosti takega mišljenja," je opozoril.
Po njegovi oceni v primerjavi z najbolj prometno varnimi državami "resnično cepetamo", fizična prisotnost policistov pa je vse redkejša. Meni, da primanjkljaj lahko nadomesti ustrezna tehnična oprema, saj lahko deluje vse ure in dni v letu, v vseh vremenskih okoliščinah. Strinja pa se, da je za delovanje take opreme nedvomno potrebna kakovostna pravna podlaga.
