Še težja pa je lahko že odločitev, kam sploh iti. Neodločni se morda najdete v naslednjih vrsticah
(in v
fotogaleriji), ki pa sploh
niso namenjene samo tistim, ki boste kmalu izmenjali poročne prstane.
Toskana. Ste sploh že kdaj razmišljali, kako srečni smo lahko, da je Italija tako
blizu? Svet sanja o Benetkah, Firencah in Rimu, mi pa jih imamo pred nosom. Tudi če glasni
Italijani niso vaši ljubljenci, Italije skoraj ne morete ne ljubiti. Njena zgodba je vznemirljiva –
naproti prihajajo zgodovina, arheološka zapuščina, morje, vznemirljiva hrana in za piko na i še
arhitektura in umetnost. O Toskani najbrž mislite, da je preveč oblegana in zato pač "izrabljena".
A vseeno. Če je bila prijazna z Michelangelom in da Vincijem, zakaj ne bi bila z vami? Sprijaznite
se z gnečo in v Toskani boste srečni. V penziončku s pogledom na piazzo ali v vili na mehkih
gričih, poraščenih s trtami in oljkami. Ob pašti s paradižnikom in parmezanom ali s sladoledom v
roki. Toskana je blagoslovljena z lepoto, vinom in umetnostjo. O Firencah, Sieni, Lucci, Pisi,
Arezzu in San Gimignanu je napisanega več, kot zmorete prebrati. Elegantni domačini brzijo na
vespah, tihi vzhodnoazijski turisti pritiskajo na fotoaparate, Američani glasno občudujejo duomo,
vsi pa se borijo za mizico pred barom. A samo malo stran od najbolj razvpitih toskanskih mest na
gričkih čepijo mesteca in vasice, v katere zaidete skoraj samo, če se "izgubite". Kjer vas bo
gostilničar povabil na lov na merjasca, vi pa se boste najbrž samo vljudno opravičili. Kjer boste
pili capuccino in zrli na pšenična polja. Kjer vam bo postalo žal, da vaša domovina ni Italija, a
si tega ne boste upali povedati na glas. Manj oblegana alternativa in alternativa po francosko:
sosednja Umbrija in Provansa.
|
|
|
|
Havaji so daleč, a spet ne tako zelo ... © iStockphoto
|
|
Islandija. Drug ocean in drugo podnebje, a geološko nemirna Islandija v marsičem ni tako zelo drugačna od Havajev. Dežela, ki je dobesedno še v nastajanju, je prav tako otoški vulkanski laboratorij, kjer je Gejzir dal ime vsem drugim gejzirjem (veliko bolj zanesljiv kot Gejzir je sosednji Strokkur, ki izbruhne vsakih pet do deset minut). In Islandija, velika za pet Slovenij, a ima prebivalcev le približno za eno Ljubljano, je pod še precej večjim recesijskim stresom kot Havaji, saj je ena od držav, ki so jo najslabše odnesle v trenutni finančni krizi. Zato zanjo velja podobno kot za Havaje – trenutek za polet na Islandijo je pravi, fotogenična pokrajina pa je tako ali tako ena od najbolj posebnih na Zemlji. Dežela v severnem Atlantiku leži na Srednjeatlantskem hrbtu, tik pod polarnim krogom, a greje jo Zalivski tok. Deset odstotkov površja je pod ledeniki, popotniki pa – poleti kar s hrbtov nizkih islandskih konjev – strmijo še v fjorde, vulkane in spremljajoče vulkanske pojave, jezera, slapove in sipine ter se potopijo in ogrejejo v topli in koži prijazni Modri laguni. Majhna prestolnica Rêykjavik, ki jo lahko obdelate peš, ima vzdevek "severna prestolnica nočnega življenja", pa čeprav se konec junija stemni le za kratek čas. Najbolj severno ležeče glavno mesto je hkrati mestece, kjer morda na kvadratni kilometer živi največ pesnikov, pisateljev, glasbenikov in sanjačev. Tudi tistih gostujočih, ki na Islandijo pridejo, da bi opazovali kite in velikanske jate ptic, ždečih na klifih, ki se dvigajo iz morja. Islandci zase pravijo, da so srečni ljudje. Morda se njihove sreče nalezete na medenem potovanju.
Nadaljevanje članka, objavljenega v reviji ZAME , brezplačni prilogi časnika Žurnal24 , ki je izšla 6. marca , preberite v petek, 13. marca , Toskano, Havaje in Islandijo pa poglejte v fotogaleriji .
