Magazin
31 ogledov

Zapeljala me je direktorjeva bivša

Žurnal24 main
Ko sem vstopil v pisarno, me je kar stisnilo. Za mojo mizo je sedela direktorjeva bivša žena in usklajevala neke termine. Ker je prava mačka, sem le stežka odmaknil pogled z nje in se posvetil opravilom.

Vse skupaj pa je bilo še toliko težje, ker je sedela za mojo mizo. Le kako naj ji rečem, sem se spraševal in na koncu raje odšel za drugo mizo pisat na papir.
Opazil sem njen pogled, ki me je dobesedno zasužnjil, ko pa mi je še pomežiknila, sem bil v nekem drugem svetu. Končno je vstala in pokazala svoje dolge noge in potisnila naprej že tako izpostavljene joškice. Prosila me je, naj se oglasim v njeni pisarni, saj naj bi me za nekaj nujno potrebovala.

© iStockphoto

 
Ko je odšla iz naše pisarne, so me fantje pogledali kot sedmo čudo, jaz pa sem ponosno vstal in ugibal, da verjetno potrebuje novo kartušo v tiskalniku.
Seveda sem bil vesel, da grem k njej, pa čeprav bi moral prestavljati pohištvo. Ko sem vstopil, mi je z roko pokazala naj sedem, saj je imela ravno telefon. Sedel sem kot osnovnošolec, ki pred ravnateljico čaka na zasluženo kazen. Ta pa je prišla kot strela z jasnega v takšni obliki, o kakršni človek samo sanja lahko.

Kar direktno me je vprašala, kakšna se mi zdi. Na koncu pa še dodala, da želi iskren odgovor. Povedal sem ji popolnoma po pravici. Seksi, zapeljiva, prekrasna in pohujšljiva. Pričakoval sem klofuto ali pa vsaj kakšen grd pogled, namesto tega pa je vstala, se sprehodila do vrat, jih zaklenila in se vrnila k meni. Potegnila me je s stolom vred stran od mize, se močno razkoračila in mi sedla v naročje. Bil sem v šoku in tako presenečen, da sem še dihati pozabil. Spraševal sem se, ali sem se zjutraj sploh prebudil in ali je kaj takšnega sploh mogoče. Le kaj si želi od mene? Me samo izziva, da vidi mojo reakcijo, gre za kakšno stavo ali pa si želi čisto zares in takoj seksati z menoj?!

Nisem bil prepričan, da vem, kateri odgovor bi mi najbolj ustrezal, saj se mi tako prestrašenemu, kot sem bil, še dvignil ne bi. Toda, kdor zna, zna in ona je znala. Poljubila me je s svojimi seksi ustnicami, za katere smo v šali vedno govorili, da so umetne, saj tako bombastičnih pač ne dela mati narava. Bilo mi je vseeno, čigavo delo so. Poljub je bil tisti hip vrhunec vsega, kar sem kdajkoli doživel. Pa šele začetek je bil in kar je sledilo, je bilo še nekaj minut nazaj samo plod moje domišljije in čista znanstvena fantastika. Vedel sem, da ima na sebi nekaj zelo čipkastega v nežnih barvah, nisem pa si predstavljal, da si bom lahko to v živo ogledal. Bila je oblečena v ozke kavbojke, ki so popolnoma orisale njeno izjemno postavo, toda z rokama kaj daleč nisem mogel, zato sem jo samo grabil za neverjetni ritnici in v strahu pričakoval, da mi bo na suho prišlo.

 © iStockphoto

 
Takrat pa mi je šepnila na uho, ali si želim seksati z njo. Seveda sem si želel, pa še kako, a tisti trenutek nisem bil sposoben spraviti iz sebe niti glasu, zato sem samo pokimal.
Pričela si je odpenjati srajco in me med tem pohujšljivo gledala. Kmalu sem že lahko pokukal k njenim oblinam, ki so me vlekle k sebi kot magnet. Bila je tako neposredna, da sem se končno tudi sam bolj opogumil in svoja usta prislonil k joškam, ki so me tako zelo vabili.

V prvem stiku z njimi sem vedel, da te pač so umetne, trde in napete, kot sicer ne morejo biti. Roke so se z njene riti preselile k joškam in otip je potrdil moje sume glede naravnosti lepih oblin. Nikoli se nisem obremenjeval z naravno obliko, v kolikor je bilo popravljeno videti še toliko bolje.
Šele takrat sem opazil, da si odpenja gumbe na hlačah in kot bi trenil, jih je že potegnila z riti ravno toliko, kot je bilo treba. Dejala mi je natančno takole: »Ljubček, drugič jo boš celo prelizal, toda danes nujno rabim šus.«

Pa to ni res! Da se to dogaja meni?! Ker sam nisem ukrepal, je odpela še moje hlače, kjer je bil k sreči že popolnoma trd korenjak pripravljen, da ga raznese kot izstreljen naboj. Čas se mi je pričel ustavljati in izginjati, vse je bilo tako megleno, ona pa je jezdila na mojem korenjaku, tako lepa, tako čudovita. Pa saj tega nikoli ne bom smel zaupati kolegom, sem si mislil. Sicer pa mi je bilo popolnoma vseeno, dokler bom lahko užival v njeni pohotni družbi. Že res, da prvič ni trajalo dolgo, je pa bilo zato izjemno, fantastično in enostavno neponovljivo. V pisarno sem se vrnil zmeden, kar je poželo salve smeha mojih kolegov. Toda kar sem doživel in kar me je še čakalo, je popolnoma izničilo njihovo posmehovanje.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.