Redna prebava
“Z zaprtjem imajo lahko težave različne skupine ljudi. Značilno je za vse, ki se izrazito malo gibljejo, na primer za ljudi v sedečih poklicih, ležeče bolnike in gibalno ovirane,” o eni od najpogostejših sodobnih težav pravi zdravnica družinske medicine Nena Kopčavar Guček. “Nadalje so zaprti tisti, ki uživajo hrano z nizko vsebnostjo vlaknin, tisti, ki ne uživajo svežega sadja in zelenjave, pa tudi tisti, ki uživajo premalo tekočine,” dodaja sogovornica.
Posledica bolezni
Poleg nepravilnega prehranjevanja in pomanjkanja gibanja je lahko zaprtje posledica bolezni prebavil ali drugih organov. “Lahko ga povzročijo nezadostno delovanje ščitnice, bolezni živčevja ter bolezni in poškodbe hrbtenice ali hrbtenjače. S to težavo se srečujemo tudi po težjih posegih na prebavilih, po anesteziji nasploh in pri nekaterih okužbah, tudi v nosečnosti; lahko pa je posledica dednih bolezni ali jemanja nekaterih zdravil. Včasih se zaprtje pojavi po porodu, obstaja pa tudi psihogeno zaprtje, na primer v sklopu obsesivno-kompulzivne nervoze,”
razloži Kopčavar Gučkova.
Vzemite si čas
Vzrok za zaprtje je lahko prav tako pomanjkanje časa, zaradi katerega izločanje prestavimo na pozneje. Velikokrat je tovrstna težava posledica bolečin v zadnjični odprtini, ki jo povzročijo hemeroidi ali ranice na zadnjiku. Počasno presnovo lahko tudi podedujete. “Nekateri ljudje imajo po naravi počasnejšo prebavo, česar ne štejemo za bolezen,” pravi zdravnica.
Kdaj k zdravniku?
Normalno odvajanje blata je od trikrat na dan do trikrat na teden. Težavno odvajanje trdega blata dvakrat na teden pa pomeni kronično zaprtost, pri kateri moramo poiskati zdravniško pomoč. Kot pravi Kopčavar Gučkova, je treba do zdravnika tudi takrat, ko nam redne prebave ne uspe vzpostaviti v štirih ali petih dnevih in se je težava pojavila nepričakovano ter nenadoma.
