Magazin
217 ogledov

Vrtnarka, ki ne farba ljudi

Kornelija Benyovsky Šoštarić
1/5
Nino Šoštarič
Kornelija Benyovsky Šoštarić. Vrtovi niso le rastline, ekohrana pa ne bi smela biti le hrana za elito, meni hrvaška vrtnarka, ki jo na HRT spremljajo tudi Slovenci, njena knjiga o ekovrtnarjenju Zeleni kvadrat pa navdušuje tako začetnike kot strokovnjake.

Zeleni kvadrat. Knjiga, v kateri Kornelija na več kot 300 straneh prestavlja eko vrt v praksi – tako v besedah kot podobah.

V Slovenijo, na festival Kino Otok, jutri prihajate z izborom oddaj, ki jih predvaja hrvaška televizija. Za kakšen izbor gre?
Izbrala sem dve epizodi iz oddaje Vrtnarka, prvo in eno od zadnjih, še prej pa si bodo obiskovalci lahko ogledali štiri epizode mojih zgodnjih del, reportaže  Abeceda vrtnarstva, ki sem jih delala za oddajo Plodovi zemlje in so neke vrste začetek tega, iz česar sta potem nastali oddaja Vrtnarka in knjiga Zeleni kvadrat. Reportaže bodo pokazale, kako se je vse skupaj začelo na vrtu, ki sploh ni bil vrt, ampak neprehodna skupina grmov, in kako se je vse spreminjalo. 
Če se v epizodah iz Plodov zemlje vidi, kako je nastal vrt, kakšen razvoj se vidi med prvo in zadnjo oddajo Vrtnarke?
Popolnoma se je spremenil prostor, ki je bil na začetku enostaven v primerjavi s tem, kar je nastalo pozneje. Narava se je razmnožila na stoto potenco, življenje je postalo bogatejše, veliko več rastlin je zraslo, veliko več žuželk in ptičev je, začuti se ogromna razlika v povečanju biološke raznolikosti. 

Koliko rastlin je zdaj na vrtu?
Če povem na pamet, zagotovo najmanj 30 sort zelenjave, najmanj 15 sort aromatičnih rastlin, začimb in vsaj 15 vrst cvetja, obkrožajo pa jih sadeži, ribez, jagode, maline. Skratka koncentrirana raznolikost.

Katera zelenjava vam je najbolj všeč?
Kaj pa vem, rada imam vse. Danes bom na primer jedla cvetačo, jagode pa so mi najljubše sadje. Sicer pa uživam v vsem in težko izberem. 

Vrta nimate v Zagrebu.
V Zagrebu imam stanovanje, na vrt, ki je 44 kilometrov oziroma pol ure vožnje iz mesta, pa se največ vozim čez vikend, kadar mi znese, pa tudi med tednom, ker je to zatočišče in kraj, kjer se spočijem, odklopim. Na žalost ga nimam doma, bi mi pa to veliko pomenilo.

Vas je spremenil kot človeka?
Zagotovo. Če imate res radi vrt in ga spremljate z zanimanjem, vas mora spremeniti. Vrt daje energijo in te umiri. V mestu sem napeta, utrujena, ko pridem v svoj mali zeleni raj, pa je to nekaj popolnoma drugega in se takoj sprostim. 

Bi rekli, da se ljudje začenjajo vračati k naravi?
Absolutno. Ljudje so začutili, da je res prišel čas, da se vrnejo k naravi, ki so jo pozabili, in da  vsaj v enem delu niso odvisni od trgovskih verig, manipulacij s hrano ter da imajo svobodo in delno tudi ekonomsko neodvisnost, da hrano, ki jo je zelo lahko vzgojiti,  vzamejo v svoje roke. Na Hrvaškem je to velik hit. Vedno več ljudi kupuje na tržnici, vrtovi so bolj bogati skratka stvari se menjajo na bolje.

Ali, odkar imate vrt, v trgovinah nakupujete drugače?
Jaz sem vedno kupovala drugače, ker mi je bilo vedno pomembno, da je hrana ekološka in zdrava, obenem pa mi nikoli ni bilo všeč, da je ekološko vzgojena hrana draga, ker ne bi smela biti hrana za elito, bogate, ampak ima vsak pravico do nje in je ena od temeljnih človekovih pravic. Če ne jemo zdravo, bomo nezdravi in odvisni od farmacevtske industrije, to pa je začaran krog, iz katerega se lahko delno osvobodimo z vzgojo zdrave organske hrane, tako da nismo odvisni od trgovskih verig z bio hrano, kjer pretiravajo s cenami.

Zakaj je organska hrana tako draga?
Ni razloga, da bi bila. Za vzgojo organske hrane namreč že obstajajo takšne metode in zaščitna sredstva, da se lahko vzgoji hrana, ki stane enako. To je samo farbanje, marketinški trik, ki se ga bodo posluževali, dokler se ga bodo lahko. Kolikor vem, Nizozemska, ki je največja pridelovalka hrane v Evropi, začenja opuščati hidroponsko vzgojo ter kupuje zemljo v Južni Ameriki in se vrača k naravni pridelavi. 

Pravite, da je vsak človek lahko vrtnar.
Tako je, tako kot kuhar. Če hočemo jesti, si moramo nekaj skuhati, to so življenjske veščine.

A ni vedno vse odvisno od nas. Kaj pa tisti, ki živijo v stanovanju?
Obstaja veliko načinov. Na balkonih lahko gojite zelišča, korenje, krompir, male paradižnike, ki jih imaš vsaj za solato, na terasi pa lahko gojiš še več. Obstajajo celo prednosti. Če gojite zelenjavo v stanovanju, ni problemov s škodljivci. Če imate vrt v naravi, v bližini drugih vrtov, se škodljivci in bolezni širijo, če pa živite recimo v petem nadstropju v mestu, pa ste od takšnih problemov izolirani in zelenjava raste v idealnih razmerah, kolikor so te v mestu lahko idealne v mestu. Živimo v 21. stoletju, tako da se nekaterim stvarem, kot je onesnaženost, ne moremo izogniti, se pa izognemo pesticidom in lahko izberemo zdravo zemljo, v katero sadimo, pa četudi v loncih na balkonu.

Kaj je pri vrtnarjenju najtežje na začetku?
Najtežje je pripraviti vrt, ker so tla osnova vsakega vrta. Če ljudje naredijo vrt ob hiši, v kateri se je veliko gradilo, je potrebnega nekaj časa, da se v tla vrne življenje, so pa tudi nove rešitve, ki jih je prinesla znanost, na primer preparati, ki pospešijo kompostiranje tal ali  procese, na katere bi v naravi morali čakati več let. Ko vrt zaživi in pridejo žabe, polži, žuželke, rastline, pride do naravnega ravnotežja, do simbioze med rastlinami pa tudi živalmi. Vrtovi niso samo rastline, to je iluzija oziroma ekosistem, za katerega je zgodovina pokazala, da je slab in ne vodi nikamor. Moramo upoštevati pravila narave. Ko povabimo naravo v naše vrtove in pustimo, da se razmnožijo žuželke in da gnezdijo ptiči, nam bo  povrnila na najlepši možni način ter nas bo osvobodila škodljivcev in  dala zdrave plodove. 

O tem pišete v svoji knjigi Zeleni kvadrat, ki je izšla tudi v slovenščini. Je to knjiga za začetnike ali tudi tiste, ki že imajo vrtove?
Za ene in druge. Napisana je tako, da jo lahko razumejo tudi ljudje, ki niso imeli niti koščka zemlje,  tisti, ki imajo že vrtove, pa pravijo, da so se veliko naučili. V bistvu je to prva knjiga o organski vzgoji, ne samo na Hrvaškem, ampak v tem delu Evrope. Strokovnjaki in ljudje z izkušnjami pravijo, da je celovita. Predstavlja realnost, saj nisem prepisala niti strani, ampak je rezultat izkušenj, kar se vse vidi tudi iz fotografij. Nič ni lažirano, vse je posneto oziroma dokumentirano na vrtu, zato ljudje temu verjamejo, ko to preizkusijo, pa vidijo, da je res tako. Ni nobenega farbanja ljudi in vse je avtentično. Gre za praktično izkušnjo, ne gre za to, da sem agronom po stroki in vse poznam v teoriji, ampak je življenje z vrtom, polno eksperimetiranja. Nekateri  imajo vrtove sto let in nič ne menjajo. Jaz imam vrt osem let, pa sem na njem naredila nešteto eksperimentov,  teoretiki in znanstveniki pa objavljajo neke analize, ki nimajo veze z realnostjo.

Komentarjev 1