Na področju dela starejših in upokojencev se obeta veliko sprememb, pri čemer so nekatere nastopile že ob koncu letošnjega leta, nekatere pa stopijo v veljavo z začetkom leta 2026. Za Žurnal24 o aktualnem dogajanju odgovarjajo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I) se je v prehodnih določbah vnesla dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) na način, da se je dodal novi 67.b člen ZDR-1, ki ureja krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo, tako imenovani institut 80/90/100.
Ukrep je namenjen delavcem, ki so zaposleni za polni delovni čas in so dopolnili starost 60 let ALI pa imajo dopolnjenih 35 let pokojninske dobe. Obenem delavec ne sme biti zaposlen kot poslovodna oseba v enoosebnih družbah in v enoosebnih zavodih ter z delodajalcem ne sme biti v povezanem in sorodstvenem razmerju.
Pogosto vprašanje, ki ga Slovenci naslovijo na MDDSZ: V letu 2026 bom dopolnil 57 let, dopolnjenih imam 30 let pokojninske dobe. Ali lahko koristim ta ukrep?
Odgovor Ministrstva: Ne. Ukrep v letu 2026 lahko koristi delavec, ki v letu 2026 dopolni 58 let.
Želijo, da bi delali dlje
T. i. ukrep 80/90/100 je namenjen podaljševanju delovne aktivnosti starejših delavcev oziroma delavcev pred upokojitvijo in izhaja iz izhodišč za reformo pokojninske in invalidske zakonodaje, hkrati pa sledi tudi Priporočilu MOD št. 162 o starejših delavcih, po katerem naj bi se sposobnostim starejših delavcev prilagodile oblike delovnega časa, ki jih pretirano obremenjujejo.
MDDSZ: "Glede na navedeno se pričakuje, da bo ukrep pripomogel, da bodo starejši delavci dlje časa ostajali v delovnem razmerju, kar neposredno vpliva na višje število delovno aktivnega prebivalstva."
Na Ministrstvu pojasnujejo, da je namen predlaganega ukrepa razbremeniti starejšega delavca na način, da v zadnjih letih zaposlitve dela manj in ostane čim dlje delovno aktiven, ob tem pa ohrani socialno varnost in dostojno plačilo. Na drugi strani se delodajalca spodbuja, da takšnega delavca, z nižjimi stroški dela, obdrži v delovnem razmerju.
Vprašanje: Ali lahko koristim ukrep, če delam krajši delovni čas zaradi invalidnosti?
Odgovor MDDSZ: Ne. Ukrep je namenjen delavcem, ki so zaposleni za polni delovni čas.
Predlog lahko poda delodajalec ali zaposleni
Pobuda za spremembo pogodbe o zaposlitvi glede na ukrep 80/90/100 lahko pride tako iz strani zaposlenega ali delodajalca.
"Na predlog delavca se mora delodajalec odzvati, dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom v skladu s tem členom pa bo sklenjen le v primeru, če bosta obe stranki s tem soglašali," razlagajo na Ministrstvu za delo za Žurnal24.
Sprememba pogodbe o zaposlitvi se dogovori z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, s katerim je potrebno določiti vse bistvene sestavine, ki se glede na ukrep spreminjajo. Delodajalec na podlagi dogovorjene spremembe izvede odjavo delavca iz zavarovanja in ga prijavi v zavarovanje z novo zavarovalno podlago (122), na način, kot se sicer izvajajo prijave in odjave v zavarovanje.
Načelo nezdružljivosti pri pokojnini
Na Ministrstvu za delo opozarjajo, da je v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja dela ali dejavnosti in hkratnega uživanja pravice do pokojnine, pri čemer status zavarovanca praviloma ni združljiv s statusom upokojenca, razen v nekaterih zakonsko določenih primerih. "Posameznik torej ne more biti hkrati upokojenec in prejemati pokojnine ter biti zaposlen ali opravljati dejavnosti. Za pridobitev pravice do polne pokojnine je tako najprej potrebno prenehanje obveznega zavarovanja, posledica česar je pridobitev statusa upokojenca," pravijo na Ministrstvu za delo.
Tako MDDSZ kot tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ne razpolagata s podatki o tem, koliko oseb s statusom upokojenca še naprej opravlja delo oz. dejavnost.
Sistem je urejen tako, da posameznik ne more istočasno opravljati dela s polnim delovnim časom in prejemati polne starostne pokojnine. So se pa v dialogu s socialnimi partnerji skozi čas postopno oblikovale rešitve, ki odstopajo od tega načela (npr. institut začasnega in občasnega dela upokojencev).
Rezultati čez dve leti
Omenjeno ministrstvo smo povprašali, kakšen cilj so si zastavila z omenjenim ukrepom glede dela upokojencev: "Pojasnjujemo, da Vlada Republike Slovenije za namene spremljanja učinkovitosti novega ukrepa z vidika povečevanja delovne aktivnosti starejših delavcev in pozitivnega učinka na sisteme socialnih zavarovanj na podlagi podatkov o delovni aktivnosti starejših od 55 let, podatkov o dejanski upokojitveni starosti oziroma deležu oseb, ki ostanejo delovno aktivne po izpolnitvi upokojitvenih pogojev, in podatkov o brezposelnosti starejših od 55 let ter z vidika učinka na javnofinančne prihodke, po dveh letih od uveljavitve tega zakona pripravi analizo ukrepa, z njo seznani socialne partnerje in z njimi opravi razpravo o primernosti ukrepa."
Morda vas zanima tudi:
