Mednarodna konfederacija sindikatov že 17. leto 7. oktobra praznuje svetovni dan dostojnega dela. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je ob tem pripravil celosten pregled trga dela pri nas in v primerjavi z evropskimi statistikami.
Slovenci nad evropskim povprečjem
Po anketnih podatkih je bilo lani delovno aktivnih 998.000 prebivalcev Slovenije, med katerimi je skoraj 10-% razlika v spolu: delovno aktivnih moških je 54,6 % in 45,4 % žensk. V starosti 20 do 64 let je v Sloveniji 78,3 % delovnih aktivnih, kar predstavlja 2,5 % več od evropskega povprečja. V Evropski uniji je po delovni aktivnosti na prvem mestu Nizozemska (83,5 % delovno aktivnih), sledita ji Malta (83 %) in Češka, kjer je 82,3 % delovno aktivnih v starosti med 20 in 65 let.
V EU je najmanj delovno aktivnih v Italiji (67,1 %), Grčiji (69,3 %) in Romuniji, kjer dela 69,5 % prebivalstva v starostnem obdobju med 20 in 65 let.
Delo od doma se vrača na raven pred pandemijo
Statistike kažejo, da raven dela od doma postaja ponovno primerljiva stanju pred koronavirusom. Največ je bilo zabeleženih leta 2021, ko je od doma delalo 10,6 % in skoraj petina vseh delovno aktivnih, oziroma 22,9 %, če podatku dodamo tudi tiste delovno aktivne, ki so od doma delali občasno.
Lanske evropske statistike, ki prikazujejo delo od doma med delovno aktivnimi v starosti med 15 in 64 let, kažejo, da je največ oseb s takšno delovno ureditvijo na Irskem, kjer jih običajno od doma dela 20,6 % in Finskem (19,6 %). Po redkosti dela od doma izstopata Romunija in Bolgarija, kjer se s takšno delovno ureditvijo ponaša le 1,2 % državljanov.
V Sloveniji je delo od doma nižje od evropskega povprečja za 2 odstotni točki, saj se pri nas med tiste delovno aktivne v starosti od 15 do 65 let, ki običajno delajo od doma, uvršča 6,9 %, v EU pa 8,9 %.
Nestandardne oblike dela
Prekarno delo pojmujemo kot katerokoli pravno ali izvenpravno vrsto dela, ki je v temelju negotova, in ki v sodobnem času kaže znake rušenja pridobljenih delavskih pravic in socialne varnosti, ki so si jih delavke in delavci priborili v sicer nevzdržnem kapitalističnem sistemu.
Lani je prekarna dela opravljalo 65.000 prebivalcev Slovenije oz. 6,5 % delovno aktivnih. Skoraj polovico prekarnega dela je predstavljalo študentsko delo (48 %), sledili so agencijsko delo (29 %), samozaposleni, ki ne zaposlujejo in večinoma delajo za eno stranko (16 %), ter neprostovoljno zaposleni za krajši delovni čas, tj. tisti, ki ne morejo najti dela za polni delovni čas (8 %).
Delovna doba se je povišala za skoraj tri leta
Moški v povprečju delajo več, saj je pričakovana delovna doba v Sloveniji zanje 38,4 leta, za ženske pa 35,8 let, skupno povprečje znaša 37,1 let, kar je skoraj tri leta več v zadnjih treh letih in skoraj povsem sovpada z evropskim povprečjem, ki znaša 37,2 leti.
Najdaljša pričakovana delovna doba je na Nizozemskem (43,8 let), na Švedskem (43 let) in na Danskem (42,5 let). Na repu evropskega seznama glede pričakovane dolžine delovne dobe pa sta Romunija, kjer je pričakovano povprečje dela 32,7 let in sosednja Italija, kjer naj bi delavci v povprečju delali 0,1 odstotne točke več od Romunije, torej 32,8 let.
Moški še vedno boljše plačani
Plačna vrzel med spoloma je relativna razlika med povprečno plačo za plačano uro zaposlenih žensk in moških. Za lanski oktober je razlika v Sloveniji znašala 5,0 %, kar pomeni, da so ženske v povprečju zaslužile 95 % povprečne bruto plače za plačano uro moških, kar je za 7 % nad evropskim povprečjem, kjer je plačna vrzel 12-%.
V večini dejavnosti moški za isto delo zaslužijo več kot ženske, pri čemer je razlika največja na področju financ in zavarovanj, kjer so plačani v povprečju 22,5 % več kot ženske in na področju zdravstva in socialnega varstva, kjer imajo moški povprečno 17,1 % višjo plačo od žensk. Glede na povprečno mesečno bruto plačo so v javnem sektorju moški zaslužili 431 EUR več kot ženske.
Najizrazitejšo negativno plačno vrzel, pri kateri so povprečne bruto plače za plačano uro žensk višje od plač moških, pa so v Sloveniji izmerili na področju oskrbe z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki, saniranju okolja (− 11,8 %).
Na ravni EU je bila predlani plačna vrzel največja v Latviji (19,0 %), negativno plačno vrzel pa so zaznali le v Luksemburgu (–0,9 %).
Toliko na pragu revščine
V Sloveniji je pod pragom tveganja revščine lani živelo 5,4 % polnoletnih delovno aktivnih oseb. Ta delež je bil nižji od povprečja EU, ki je znašalo 8,2 %. Najvišji stopnji tveganja revščine med polnoletnimi delovno aktivnimi sta bili v Luksemburgu (13,4 %) in Bolgariji (11,8 %), najnižji pa na Češkem (3,6 %) in Finskem (2,8 %).
Morda vas zanima tudi:
Zanimivo, da je v Sloveniji 120.000 s.p- jev, ampak prekarno delo je opravljalo 65.000 zaposlenih od tega 48% študentov, torej je samo 30.000 s.p.- jev prekarcev?! Od kod ti podatki? A vsi ostali s.p.-ji pa imajo zagotovljene stalne prihodke?! To… ...prikaži več je neka statistika, ki si jo je nekdo lepo izmislil.
Pustimo statistiko sindikatov. Je zelo vprašljiva. Tudi od kje podatki? Ker sindikalne centrale so bolj obremenjene z borbo za pravice tistih, ki nikdar niso plačevali članarine ali bili člani sindikata. To je bolj ''odmevno''. Mednarodno. Ko pa se oglasi človek,… ...prikaži več ki ni dobil plače tretji mesec paodgovor, da naj ''stisne'' še malo, bo država plačala potem..... Ali ni nekaj narobe? Domač ali tuj, član ali nečlan? Noro, kajne?