Oglaševanje
286 ogledov

Česa si želimo na volitvah

Norveški skladi Norveški finančni mehanizmi
Jeseni se bomo znova podali na volišča, saj nas čakajo predsedniške volitve, kjer pa žal še nimamo ženske kandidatke. Približuje se nam tudi leto 2018 s parlamentarnimi ter lokalnimi volitvami ...

S tem bomo imeli Slovenci in Slovenke znova možnost, da povečamo delež žensk v slovenskem parlamentu, ki je bil leta 2014 38-odstoten.

Po podatkih Evropske komisije iz leta 2012 je ta v Sloveniji sicer za 10 % višji od povprečja EU-28. Leta 2018 imamo priložnost, da delež žensk v slovenskem parlamentu še povečamo, novo priložnost pa imamo tudi na lokalni ravni. 

Za politično enakost

Na Mirovnem inštitutu so v okviru projekta OPENN (Osvojiti politično enakost z novimi imeni), ki je bil sofinanciran iz Programa Norveškega finančnega mehanizma, med drugim raziskovali, zakaj je v Sloveniji v lokalno politiko vključenih tako malo žensk. Prav tu je namreč po njihovem mnenju prostor, kjer poteka ženski preboj v politiko. Ob tem so si prizadevali, da bi to spremenili, saj je večina županov in svetnikov v lokalni skupnosti v Sloveniji še vedno moških. 

V Študiji o ovirah in potrebah žensk v lokalni politiki, ki so jo izvedli leta 2015 v okviru projekta, so med drugim opozorili tudi na to, da imamo v Sloveniji od 212 občin le šestnajst takih, ki imajo županjo, kar predstavlja 7,6 odstotka vseh županskih mest. “Prav tako imamo le tri občine z več kot 50 odstotki svetnic in kar deset občin, kjer v mestnem oziroma občinskem svetu ni niti ene svetnice,” so opozorili. Pri tem so identificirali tako ovire za vstop žensk v politiko kot oblikovali mehanizme podpore in predlog nove zakonodaje ter ozaveščali ženske in moške, strokovnjake, “vratarje” in splošno javnost.

Z javnimi dogodki, treningi in široko publiciteto v klasičnih, strokovnih in novih medijih je projekt ustvaril boljše razumevanje prednosti ženske udeležbe v politiki, kar upajo, da se bo v letu 2018 odrazilo kot pomemben premik tudi na lokalnih volitvah.  

Enakost na političnem področju pa ni edini izziv, ki ga je naslavljalo 6 projektov, ki so bili podprti iz Norveškega finančnega mehanizma.  

Njihovi rezultati so prispevali k izboljšanju stanja na področju enakosti spolov skladu s politiko enakih možnosti žensk in moških v smislu enake prepoznave, moči in udeležbe obeh spolov na vseh področjih javnega ter zasebnega življenja. Predvsem so se osredotočili na izpodbijanje neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi v odločanju na političnem ter gospodarskem področju.

Za več žensk v gospodarstvu

Eden od projektov s ciljem povečati ozaveščenost o enakosti spolov in prispevati k večjemu številu žensk v gospodarstvu in podjetništvu je bil  “Mreža za enake možnosti – MEMA".

Najprej so analizirali stanje ženske populacije v gospodarstvu in podjetništvu, prešteli njihov ekonomski potencial in ocenili, kako ta potencial izboljšati. Pripravili so priročnik "Kako začeti" in začeli z razvojem modela podpornega centra za inovativne gospodarske enote žensk. V projekt so z ustvarjalnimi delavnicami vključili tudi učence in dijake, s simpozijem pa tudi učitelje, profesorje ter regionalne razvojne agencije.

Pereči podatki 

Po podatkih Evropske komisije je namreč v 19 največjih slovenskih podjetjih, ki kotirajo na borzi, samo 11 odstotkov predsednic uprav, 15 odstotkov članic uprav, 16 odstotkov neizvršnih direktoric ter 20 odstotkov izvršnih direktoric. “Zaposlovanje in ustvarjanje karier na visokih vodilnih položajih je zato še posebej problematično in tudi pomembno za prepoznavanje ovir in problemov, s katerimi se ženske soočajo,” pojasnjujejo v projektu "Enakost spolov pri razdelitvi ekonomske moči: razumevanje in preseganje ovir enakosti spolov pri odločanju v gospodarstvu" (EQPOWEREC), ki je prav tako prispeval k večji ozaveščenosti o enakosti spolov in spodbujal raziskave na tem področju.

Za spodbujanje uravnotežene zastopanosti moških in žensk v vodilnih upravnih organih so spodbujali razprave o merjenju in ocenjevanju vertikalne segregacije, razvoju pravil in praks za zaposlovanje na mesta korporativnega upravljanja, funkcijah za imenovanje odborov in razvoj ustreznih odzivov politike.

Z naslavljanjem različnih ciljnih skupin so želeli zajeti vse ravni in akterje, ki igrajo pomembno vlogo pri doseganju enakosti spolov v gospodarstvu, posebej politične odločevalce, kadrovske strokovnjake, menedžerje, študentke in splošno javnost.  

Povečati znanje in ozaveščenost

Pri doseganju teh ciljev pa so ključni socialni partnerji, ki lahko prispevajo k spodbujanju enakosti spolov zlasti z vključevanjem te tematike v kolektivne pogodbe. Na kakšen način, so raziskovali v projektu “Vloga socialnih partnerjev pri spodbujanju enakosti spolov” (GEQUAL). Zaposlitveni položaj in pravice zaposlenih, med njimi tudi ukrepi za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, namreč vplivajo na položaj žensk in moških na vseh drugih področjih življenja. Eden od glavnih ciljev projekta je bil povečati znanje in ozaveščenost socialnih partnerjev o pomenu ukrepov za lažje usklajevanje dela in družine, ki podpirajo enakost spolov in ki lahko prispevajo tudi k večji uspešnosti poslovanja ter možnosti za njihovo urejanje s kolektivnimi pogodbami.

To je pomembno tudi za moške, saj se tudi zaposleni očetje srečujejo z ovirami, kako uskladiti plačano delo in skrb za otroka. “Raziskave kažejo, da si moški prizadevajo spreminjati tradicionalne spolne vloge z dejavnim očetovstvom, a pri tem niso deležni podpore delodajalcev,” so pojasnili v projektu “Očetje in delodajalci v akciji (ODA)”, v središču katerega je bilo dejavno očetovstvo. Z zaposlenimi očeti, delodajalci in sindikati so oblikovali model "Prilagodljiv paket ukrepov ODA".  

In kaj sploh pomeni enakost spolov?

“Enakost spolov ne pomeni istosti žensk in moških in je tudi ni mogoče enačiti z enakopravnostjo spolov,” pojasnjujejo na strani projekta “Podprimo enakost med spoloma", ki ga je izvajalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vodilno načelo koncepta enakosti spolov je sprejemanje različnosti med moškimi in ženskami, enako vrednotenje vlog, norm in pričakovanj, omogočanje izbire ter polnega sodelovanja in razvoja potenciala žensk ter moških v družbi brez omejevanja in stereotipov. 

Prav slednje so prikazali v medijski kampanji, katere del je bilo tudi spletno mesto www.uravnotezenost.si. Preko njega so si prizadevali za odpravo stereotipov in ovir, ki onemogočajo doseganje enakosti spolov ter za ozaveščanje o pomenu enakosti spolov za skupno dobro žensk in moških. V okviru projekta so naredili tudi zabaven muzej stereotipov o spolih, “ki stereotipe postavlja tja, kamor sodijo – v muzej".